Jedro

Zakon ne predvideva izjave dolžnika pred izdajo izpodbijanega sklepa.

KZ-1 je tu specialni predpis, kar pomeni, da zakon določa, da pred izbrisom iz kazenske evidence ni niti dopustna razlaga drugega zakona, ki bi omogočila drugačno presojo, kot jo določa zakon. To je upoštevano tudi v določilih ZFPPIPP, ki oviro za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP veže izključno na podatke, razvidne iz kazenske evidence, pri čemer je dopustno le presojati, ali so morda izpolnjeni pogoji za zakonsko rehabilitacijo, ki jih določa KZ-1, pa še v tem primeru ni dopuščena samostojna odločitev stečajnega sodišča, temveč je treba najprej pri kazenskem sodišču doseči izbris obsodbe iz kazenske evidence zaradi rehabilitacije obsojenca in šele nato je to dejstvo dopustno upoštevati pri odločanju o odpustu obveznosti.

Določilo, da je neizbrisana obsodba zaradi kaznivega dejanja proti premoženju ovira za odpust obveznosti, je jasno, zato po oceni višjega sodišča razlage sploh ne potrebuje. Razpravljanje o tem, kako bi moralo biti, ne sodi v okvir presoje rednega sodišča, temveč je to v rokah presoje Ustavnega sodišča. Zakonski poseg v ustavno pravico je po oceni višjega sodišča sicer dopusten, vendar pa je pri uporabi te pravice vsa določila, ki jo omogočajo, treba presojati ozko, restriktivno, in tega ni mogoče širiti zunaj z zakonom določenih pogojev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.II .Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V bistvenem navaja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker mu ni bil vročen izpis iz kazenske evidence, poleg tega pa je odločitev tudi materialno napačna in se pri tem sklicuje na sklep VSL Cst 160/2023.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Očitek o kršitvi pravice do izjave, ker naj sodišče prve stopnje dolžniku ne bi vročilo izpisa iz kazenske evidence, je neutemeljen. Iz spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje njegovemu pooblaščencu ta izpis poslalo takoj naslednji dan po prejemu poziva (dokaz je pri procesnem dejanju – PD 316, ko je bila odredba dana in izvršena takoj naslednji dan po prejemu poziva dolžnikovega pooblaščenca). Ob tem višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžnikovemu pooblaščencu vročen 6.8.2024, šele 20.8.2024 (torej en dan pred potekom pritožbenega roka; PD 319) pa je zaprosil za izpis iz kazenske evidence.

5.Kljub temu pa iz same pritožbe izhaja, da je bila pooblaščencu znana vsebina izpisa iz kazenske evidence, saj njegovo vsebino sam navaja v pritožbi. Ob tem stečajni postopek praviloma ne postane kontradiktoren še pred izdajo sklepa sodišča, temveč to postane šele po tem – z vložitvijo pritožbe. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP pa stečajnemu sodišču tudi ne nalaga, da izpis iz kazenske evidence vroči dolžniku pred izdajo sklepa iz petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, ko v smislu četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP preveri obstoj ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

6.Glede na navedena določila zakon ne predvideva izjave dolžnika pred izdajo izpodbijanega sklepa. Nenazadnje pa dolžnik niti ne navaja, da bi mu bil izpis kazenske evidence ob sestavi pritožbe neznan in iz obrazložitve pritožbe izhaja prav nasprotno, poleg tega pa tudi ne trdi, da bi bil izpis morda nepravilen, le z njegovimi učinki se ne strinja. V pritožbi, ko je bila kontradiktornost že vzpostavljena, pa tudi ne navaja nobenih razlogov v zvezi s samim izpisom. Navaja, da naj bi sodišče prve stopnje izpis iz kazenske evidence napačno tolmačilo oziroma relevantnih podatkov sploh ni ugotavljalo.

7.Višje sodišče je seznanjeno s sklepom VSL Cst 160/2023 z dne 12. 7. 2023, pri čemer ta sklep odstopa od siceršnje objavljene in tudi usklajene sodne prakse glede petega odstavka 407. člena ZFPPIPP oziroma posledic neizbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence ob izdaji sklepa o odpustu obveznosti (primerjaj npr. sklepe VSL Cst 303/2019, Cst 340/2022, Cst 359/2015, Cst 181/2021, Cst 54/2018, Cst 102/2011 in III Cpg 1291/2010, tudi sklep VSRS III Ips 129/2015).

8.V skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije; dejstvo pričakovanja poteka roka za izbris kazenske obsodbe iz kazenske evidence sodišče upošteva pri določitvi preizkusnega obdobja (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti, ki se izda po poteku preizkusnega obdobja (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), sodišče po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP). Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, sodišče ne glede na prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP glede na dolžino roka, po katerem se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence, 1. če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti; 2. če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že potekel: dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo za izbris obsodbe iz kazenske evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega postopka (peti odstavek 407. člena ZFPPIPP). Glede na izid postopka izbrisa kazenske obsodbe po 2. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP nato sodišče zavrne predlog za odpust obveznosti ali izda sklep o odpustu obveznosti (šesti odstavek 407. člena ZFPPIPP).

9.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje po poteku preizkusnega obdobja iz izpiska iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil dolžnik nazadnje pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje nasilja v družini, ki bo lahko izbrisano 25.10.2024. Navedlo je, da to kaznivo dejanje sicer ne spada med kazniva dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo in samo po sebi ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vendar pa vpliva na izbris kaznivega dejanja zatajitve, ki je bilo v kazensko evidenco vpisano pred njim in ki sodi med kazniva dejanja zoper premoženje.

10.Dolžnik navaja, da so se pogoji za izbris obsodbe zaradi kaznivega dejanja zatajitve izpolnili 29.5.2023, torej pred potekom preizkusnega obdobja, katerega zadnji dan je bil določen za dne 20.4.2024. Vendar je bil 25.10.2022 znova obsojen, tokrat za kaznivo dejanje nasilja v družini. Meni, da se za uporabo 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP odpira vprašanje, ali je novo kaznivo dejanje pravno odločilno za uporabo tega določila. Storitev novega kaznivega dejanja v preizkusnem obdobju sicer mora imeti kazenskopravne posledice, kazensko sodišče je obe kazni združilo v enotno kazen; namen odpusta obveznosti je spodbujanje odgovornosti in zatiranje neodgovornosti na premoženjskem področju, zato ponavljanje katerihkoli kaznivih dejanj ni odločilno tudi po stečajnem pravu, saj se storilec s kaznivim dejanjem, s katerim je posegel v tuje telo, čast, javni red in mir ipd., ne pa v premoženje, ni z ničimer izneveril ciljem stečajnega prava. Nadalje navaja, da ni nujno smiselno in pravilno besede "Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba," tolmačiti brez oziranja na to, zakaj je v evidenci še vedno vpisana obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju, pomenilo bi tudi praktično izbrisati iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP pogoj, da je dolžnik storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, kar je vendar jedro ovire za odpust obveznosti. Dodaja, da se to (neizbris) sklada s pravili Kazenskega zakonika – KZ-1 o zakonski rehabilitaciji in kazenski evidenci in bi se moralo ustrezno prilagojeno odražati tudi v stečajnem pravu, kolikor to vsebuje napotila za uporabo kazenske evidence; le jezikovna razlaga bi dala takšen rezultat, to pa je le ena od uveljavljenih metod razlage zakona, ki kot celota v tem primeru govorijo zoper golo besedno razumevanje; po kazenskem pravu je pomembno, da je obsojenec v primeru preizkusne dobe pod preizkušnjo, da ne stori nobenega novega kaznivega dejanja in se zato rok za izbris iz evidence navezuje na to dobo, pri čemer je lahko rok za izbris kazni zapora tudi krajši, s stališča stečajnega prava pa bi šlo za anomalijo, da si odpusta obveznosti ne bi zaslužil tisti, ki ga je kazensko pravo sankcioniralo blažje. Zaključi z navedbo, da se sodišče sploh ni spuščalo v ugotavljanje, kdaj so izpolnjeni pogoji za izbris iz kazenske evidence za kaznivo dejanje zatajitve, šteti pa je treba, da neizbris v obravnavani zadevi ni stečajnopravno pomemben.

11.Po 81. členu KZ-1, ki ureja pravni položaj obsojenca po prestani kazni, po prestani, plačani ali na drug način v skladu z zakonom izvršeni, odpuščeni ali zastarani kazni imajo nekdanji obsojenci vse pravice, ki so določene v ustavi, zakonih in drugih predpisih, in lahko pridobivajo vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe. Že iz navedenega določila (pri čemer je KZ-1 tudi poznejši predpis, sprejet po ZFPPIPP) izhaja, da obsojenci ponovno pridobijo vse pravice, ne glede na to, ali so določene v ustavi, zakonih ali drugih predpisih, šele ko prenehajo pravne posledice obsodbe, ki jih določa KZ-1. KZ-1 je tu torej specialni predpis, kar pomeni, da zakon določa, da pred izbrisom iz kazenske evidence (podatki o obsodbah se namreč na podlagi prvega odstavka 84. člena KZ-1 vodijo v kazenski evidenci) ni niti dopustna razlaga drugega zakona, ki bi omogočila drugačno presojo, kot jo določa zakon. To je upoštevano tudi v določilih ZFPPIPP, ki oviro za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (tudi v zvezi s 407. členom ZFPPIPP) veže izključno na podatke, razvidne iz kazenske evidence, pri čemer je dopustno le presojati, ali so morda izpolnjeni pogoji za zakonsko rehabilitacijo, ki jih določa KZ-1, pa še v tem primeru ni dopuščena samostojna odločitev stečajnega sodišča, temveč je treba najprej pri kazenskem sodišču doseči izbris obsodbe iz kazenske evidence zaradi rehabilitacije obsojenca in šele nato je to dejstvo dopustno upoštevati pri odločanju o odpustu obveznosti (osmi odstavek 407. člena ZFPPIPP).

12.Določilo, da je neizbrisana obsodba zaradi kaznivega dejanja proti premoženju ovira za odpust obveznosti, je jasno, zato po oceni višjega sodišča razlage sploh ne potrebuje. Razpravljanje o tem, kako bi moralo biti, ne sodi v okvir presoje rednega sodišča, temveč je to v rokah presoje Ustavnega sodišča. Pri tem je treba upoštevati, da ima upnik ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS – URS), katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Tej pravici je zakonodajalec nasproti kot pravno dobroto postavil zakonsko pravico do odpusta obveznosti. Zakonski poseg v ustavno pravico je po oceni višjega sodišča sicer dopusten, vendar pa je pri uporabi te pravice vsa določila, ki jo omogočajo, treba presojati ozko, restriktivno, in tega ni mogoče širiti zunaj z zakonom določenih pogojev. Zakonodajalec se je odločil, da nekatera pravna dejstva, kot je tudi vpis obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju v kazensko evidenco, povzročijo, da odpust obveznosti ni dopusten, torej da ni mogoče dovoliti oziroma dopustiti odpusta obveznosti, ki jih ni mogoče poplačati iz stečajne mase, če obstaja to pravno dejstvo. To pa po presoji višjega sodišča preprečuje sodišču, da bi širilo razlago jasnega zakonskega določila in iz katerega koli razloga šteti, da katerikoli neizbris ni stečajnopravno pomemben. Pri tem že glagol "šteti", ki ga uporablja pritožnik, sam po sebi kaže na to, da se nekaj domneva, take domneve pa glede na razloženo glede tega pravnega dejstva niso dopustne.

13.Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo zakonsko določilo glede obstoja ovire kazenske obsodbe, tudi samo je navedlo, da je kasnejša obsodba za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu (gre za kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1), tista, ki je povzročila neizbris obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju (gre za kaznivo dejanje zatajitve po 208. členu KZ-1, ki nesporno predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju, kar priznava tudi pritožba). Pri tem niti ni pomembno, da je bila po drugi obsodbi izrečena enotna kazen in zato sodišče prve stopnje v tem primeru niti ni potrebovalo sodbe kazenskega sodišča, to pa izhaja tudi iz izpisa iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa pridobilo izpis iz kazenske evidence (PD 316), podatke iz tega izpisa je tudi pravilno upoštevalo, njihovo tolmačenje v ničemer ni bilo potrebno (niti dopustno), tako da pritožbeni očitki v tej smeri niso utemeljeni.

14.Pri tem so odveč tudi pritožbeni pomisleki, da bi bile posledice za obsojenca hujše v primeru pogojne obsodbe, kot pa v primeru izreka kazni zapora. Pogojna obsodba, če storilec ne stori novega kaznivega dejanja, se izbriše po poteku enega leta od poteka preizkusne dobe (2. točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1), pri čemer je za kaznivo dejanje zatajitve bila določena preizkusna doba enega leta, ki bi potekla 29.5.2022, če dolžnik ne bi bil obsojen še za drugo kaznivo dejanje, enaka je bila določena tudi za drugo kaznivo dejanje in je preizkusna doba potekla 25.10.2023, ta rok pa velja tudi za izrečeno enotno kazen. Kazen zapora pa se tudi pri najnižje izrečeni zaporni kazni izbriše najprej v roku treh let po prestani kazni (3. točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1), kar bi v tej zadevi rok za zakonsko rehabilitacijo še podaljšalo.

15.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16.Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 81, 81/1, 81/2, 82, 82/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.