Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1 izhaja, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Navedeni ugovori so vsebinske narave, kar pa ne pomeni, da ugovora zoper plačilni nalog ni mogoče vložiti tudi iz razloga procesnih kršitev. Z ugovorom je mogoče uveljavljati tudi očitek, da vročitev plačilnega naloga taksnemu zavezancu ni bila izvedena oziroma ni bila izvedena pravilno. V postopku odločanja glede plačila sodnih takse se namreč smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1), opustitev vročitve, s čimer naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nad tožečo stranko se je dne 7. 12. 2021 začel stečajni postopek. Iz prvega odstavka 245. člena ZFPPIPP izhaja, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo med drugim tudi pooblastila dolžnikovih pooblaščencev za zastopanje dolžnika, pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pa pridobi upravitelj (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vročitev plačilnega naloga pooblaščencu tožeče stranke (odvetniku) torej ni bila izvedena pravilno, vendar pa se je tožeča stranka z vsebino plačilnega naloga kljub temu očitno seznanila, saj je zoper njega tudi vložila ugovor, ki je sedaj predmet izpodbijanega sklepa. Tožeči stranki tako pravica do obravnavanja pred sodiščem (oziroma pravica do izjave) ni bila kršena, saj je njeno bistvo predvsem v tem, da se stranka z vsebino sodnega pisanja seznani.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.
II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom sklenilo, da se primarni ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. VIII Pg 723/2017 z dne 21. 7. 20171 kot nedovoljen zavrže (I. točka izreka), podredni ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 756/2021 z dne 27. 12. 2021 pa zavrne (II. točka izreka).
2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in plačilni nalog razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške tega pritožbenega postopka, ki jih je specificirala na vlogi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je dne 19. 11. 2021 izdalo sodbo, s katero je odločilo o glavni stvari v tem gospodarskem sporu ter na podlagi 496. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 323. člena ZPP izdalo sodbo s krajšo obrazložitvijo. Tožeča stranka je zoper sodbo napovedala pritožbo, vendar dolžne sodne takse ni plačala, zato ji je bil dne 27. 12. 2021 izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 2.115,00 EUR. Sodišče prve stopnje je plačilni nalog tožeči stranki dne 3. 1. 2022 vročalo preko pooblaščenca odvetnika A. A., ki je po pooblastilu zastopal tožečo stranko. Tožeča stranka je dne 13. 1. 2022 vložila ugovor zoper plačilni nalog po upraviteljici B. B., saj se je nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 7. 12. 2021 začel stečajni postopek. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 1. 2022 (r. 38) ugotovilo navedeno dejstvo ter upraviteljico B. B. pozvalo, da prevzame pravdo. Sklep ji je bil vročen 31. 1. 2022. 5. V pritožbi tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje v okviru I. točke izreka izpodbijanega sklepa ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog zavrglo, ker razlog, ki ga je tožeča stranka navajala, ni naveden v prvem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), taka odločitev pa po pritožbenem stališču tožeče stranke ni zakonita. Tožeča stranka trdi, da je v ugovoru z dne 11. 1. 2022 navedla, da plačilnemu nalogu ugovarja zato, ker ga je sodišče napačno vročalo odvetniku, kateremu je pooblastilo z dnem začetka stečaja prenehalo. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu napačno štelo, da to ne predstavlja razloga za ugovor, saj gre smiselno za zakonski ugovorni razlog, da taksna obveznosti ni nastala, saj je jasno, da če je sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse vročalo odvetniku, ki ob vročitvi ni bil več pooblaščenec tožeče stranke, taksna obveznost ni nastala.
6. Pritožba nima prav, ko trdi, da gre pri njenem ugovoru za ugovorni razlog, da sodna taksa ni nastala, ker plačilni nalog tožeči stranki ni bil pravilno vročen. Obveznost plačila sodne takse za pritožbo oziroma napoved pritožbe namreč ne nastane z izdajo oziroma vročitvijo plačilnega naloga, temveč že s samo vložitvijo pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), zato bi tožeča stranka sodno takso morala plačati že ob vložitvi napovedi pritožbe in ker tega ni storila, jo je sodišče prve stopnje skladno z določbo prvega odstavka 34. člena ZST-1 k temu pozvalo z izdajo plačilnega naloga.
7. Iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1 izhaja, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Navedeni ugovori so vsebinske narave, kar pa ne pomeni, da ugovora zoper plačilni nalog ni mogoče vložiti tudi iz razloga procesnih kršitev. Z ugovorom je mogoče uveljavljati tudi očitek, da vročitev plačilnega naloga taksnemu zavezancu ni bila izvedena oziroma ni bila izvedena pravilno. V postopku odločanja glede plačila sodnih takse se namreč smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1), opustitev vročitve, s čimer naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno odločilo, ker je ugovor zavrglo z obrazložitvijo, da ta ni dovoljen, ker ne gre za zakonit ugovorni razlog. Kljub temu pa pritožbeno sodišče meni, da razlog, s katerim je tožeča stranka v ugovoru nasprotovala plačilnemu nalogu, ni utemeljen, kar pomeni, da v obravnavanem primeru do ugovorno in sedaj pritožbeno očitane procesne kršitve po presoji pritožbenega sodišča ni prišlo. Kot že navedeno, se je nad tožečo stranko dne 7. 12. 2021 začel stečajni postopek. Iz prvega odstavka 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izhaja, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo med drugim tudi pooblastila dolžnikovih pooblaščencev za zastopanje dolžnika, pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pa pridobi upravitelj (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vročitev plačilnega naloga pooblaščencu tožeče stranke odvetniku A. A. torej ni bila izvedena pravilno, vendar pa se je tožeča stranka z vsebino plačilnega naloga kljub temu očitno seznanila, saj je zoper njega tudi vložila ugovor, ki je sedaj predmet izpodbijanega sklepa. Tožeči stranki tako pravica do obravnavanja pred sodiščem (oziroma pravica do izjave) ni bila kršena, saj je njeno bistvo predvsem v tem, da se stranka z vsebino sodnega pisanja seznani. Slednje pomeni, da z razlogi, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v ugovoru, dejansko niti ne bi mogla uspeti, saj so neutemeljeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje, ugovor tožeče stranke zavrglo, čeprav bi ga moralo pravilno zavrniti, je prišlo do ugodnejše odločitve za tožečo stranko, zato pritožbeno sodišče v odločitev ni posegalo (359. člen ZPP).
8. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je višje sodišče odločilo, da sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).
10. O pritožbi je skladno z določilom prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
1 V izreku sklepa gre za očitno pisno pomoto, saj gre za plačilni nalog opr. št. I Pg 756/2021 z dne 27. 12. 2021, ki se v spisu nahaja pod redno št. 35, kar pa izhaja tudi iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa.