Jedro

Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako: - da se v odločbi o odgovornosti obdolženca za prekršek po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1 pod točko I/1) postopek o prekršku zoper obdolženca po 1. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavi in se v tem delu s stroški ustavljenega postopka obremeni proračun - da se pod točko II/1) obdolžencu za prekršek pod točko I/1) na podlagi osmega odstavka člena 56 ZVoz-1 globa v višini 500,00 EUR ne določi, posledično pa se ne izreče enotna sankcija, temveč se obdolžencu za prekršek pod točko I/2) izreka izpodbijane sodbe zaradi prekrška po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP izreče globa v višini 1.200,00 (tisoč dvesto 00/100) EUR, - v delu glede odmere sodne takse pa tako, da se le-ta iz 170,00 EUR zniža na 120,00 EUR, posledično pa obdolžencu tudi ni potrebno plačati stroške prevoza in hrambe zaseženega vozila v višini 149,55 EUR.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče spoznalo obdolženca za odgovornega storitve dveh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 56 Zakona o motornih vozilih (ZMV), pod točko I/2) pa prekrška po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP, nato pa mu je pod točko II) za vsak prekršek posebej določilo sankcijo, nato pa mu je ob uporabi določbe člena 27 ZP-1 izreklo enotno sankcijo v višini 1.700,00 EUR. Pod točko III) je predlog predlagatelja za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila zavrnilo, saj je pred tem lastniku z odredbo vrnilo zaseženo vozilo, v točki IV) pa je obdolžencu v plačilo naložilo stroške postopka in sodno takso.

2. Obdolženec po svojem zagovorniku izpodbijano sodbo napada glede odločitve pod točko I/1) izreka izpodbijane sodbe, to je zaradi očitka o storitvi prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1, kar utemeljuje z napačno uporabo materialnega prava in v tem delu predlaga, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi, podredno pa, da se v tem delu izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik problematizira razsojo prvega sodišča le glede prekrška pod točko I/1) izreka izpodbijane sodbe, to je glede prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1, izrecno pa ne problematizira odločitve prvega sodišča pod točko I/2) izpodbijane sodbe.

5. Glede prekrška pod točko I/1) je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor obdolženca o tem, da je kritičnega dne prišel iz Nemčije, da si uredi vozniško dovoljenje, česar pa prej zaradi epidemije ni mogel storiti, je pa pred tem opravil vozniški izpit, bil pa je prepričan, da so pred tem mladim voznikom zaradi Corone za pol leta podaljšali veljavnost vozniških izpitov, česar pa policista nista preverjala. Prvo sodišče je pri odločanju izhajalo iz uradni evidenc glede obdolženčevega vozniškega dovoljenja, ki v tem delu sicer izkazujejo, da obdolženec v času storitve prekrška ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja in tudi ni izkazal, da je v obdobju od 8. 4. 2021 do 22. 10. 2021 opravil predpisane obveznosti o podaljšanju vozniškega dovoljenja za voznike kategorije ″B‶. Na podlagi Odloka o podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj in teoretičnega dela vozniškega izpita1 pa je zavrnilo obdolženčev zagovor o avtomatičnem podaljšanju veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil in zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec tega dne storil očitani prekršek 8po členu 56/8 ZVoz-1), kar je obrazložilo tudi z razlogi za njegov subjektivni odnos do storjenega prekrška.

6. Taki odločitvi utemeljeno nasprotuje obdolženčev zagovornik z očitkom o napačni uporabi materialnega prava, ko navaja, da je prvo sodišče napačno in nepopolno razlagalo določbo prvega odstavka člena 2 takrat veljavnega Odloka o podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj, ki je podaljšal obveznost voznikov začetnikov za opravo programa dodatnega usposabljanja od 15. 6. 2021 do 31. 12. 2021. Taka pritožbena navedba je utemeljena.

7. Iz 2. člena Odloka o podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj in teoretičnega dela vozniškega izpita, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/2021 15. 4. 2021, veljati pa je začel od 16. 4. 2021, namreč izhaja, da veljavnost vozniških dovoljenj voznikov začetnikov, teoretičnega dela vozniškega izpita in vozniških dovoljenj za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A, za podaljšanje katerih morajo vozniki opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov za kategorije A2 ali A, ki zaradi omejitev in načina izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil v Republiki Sloveniji poteče od uveljavitve tega odloka do 15. 6. 2021, se podaljša do 31. 12. 2021. Iz drugega odstavka tega člena pa še izhaja, da podaljšanje veljavnosti iz prejšnjega odstavka velja tudi za vozniška dovoljenja voznikov začetnikov, ki jim je veljavnost zaradi začasne prepovedi ali omejitev in načina izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno pred potrošnikom na področju voznikov in vozil v RS potekla v obdobju od uveljavitve Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil v RS do uveljavitve tega odloka. Obdolžencu je torej tako, kot sicer prvo sodišče pravilno ugotavlja, veljavnost vozniškega dovoljenja formalno potekla 8. 4. 2021, do podaljšanja pa zaradi neoprave programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, ki ga obdolženec ni opravil, ni prišlo, kar sicer izkazujejo tudi uradne evidence. Vendar pa ima pritožba prav, da je glede na določbo drugega odstavka člena 2 citiranega odloka in ob dejstvu, da je obdolžencu veljavnost vozniškega dovoljenja kot vozniku začetniku potekla 8. 4. 2021 bila njegova obveznost za opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov podaljšanja od 15. 6. 2021 do 31. 12. 2021. Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A. Zato je pritrditi pritožbi, da je sodišče v tem delu napačno razlogovalo določbe citiranega odloka in posledično nepravilno zaključilo, da je obdolženec kritičnega dne storil prekršek pod točko I/1) izreka izpodbijane sodbe.

8. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi zakonskega pooblastila iz desetega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe in sicer je postopek o prekršku zoper obdolženca pod točko I/1) ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1, posledično pa je zaradi preglednosti spremenilo izrek izpodbijane sodbe tako, da se obdolžencu poslej za prekršek pod točko I/2, ki ni pritožbeno problematiziran, izreče globa v višini 1.200,00 EUR, medtem ko se enotna sankcija ne izreče, korigiralo pa je tudi stroškovni del izpodbijane sodbe in sicer glede odmere sodne takse (namesto 170,00 EUR se sodna taksa zniža na 120,00 EUR), odločilo pa je še, da poslej obdolžencu ne bo potrebno plačati stroškov hrambe in zasega osebnega vozila v višini 149,55 EUR, ki so posledica prekrška pod točko I/1) izreka izpodbijane sodbe.

9. Glede na tako odločitev pritožbenega sodišča, ki je v tem delu ugodilo pritožbi, se do nadaljnjih pritožbenih navedb in polemiziranjem pritožbe v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo minulih ukrepov zaradi zajezitve širjenja epidemije v povezavi s kršitvijo enakosti pred zakonom v skladu s členom 14 Ustave RS ni opredeljevalo.

10. Zagovornik je z vloženo pritožbo zoper izpodbijano sodbo uspel, zato se v skladu z določbo drugega odstavka člena 147 ZP-1 sodna taksa v zvezi z vloženo pritožbo ne določi. 1 Uradni list RS, št. 60/2021