Jedro

Glede na izrecne navedbe tožene stranke v pritožbi ter odgovoru na pritožbo tožeče stranke, da bi tožena stranka ves krompir, kljub steklavosti, odkupila, se izkaže ukvarjanje sodišč prve in druge stopnje z razlogi, zaradi katerih je do steklavosti prišlo in s tem povezano porazdelitvijo odgovornosti za nepotrebno in je zato tudi zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da je treba odgovornost za to bolezen krompirja porazdeliti med pravdni stranki.

Izrek

Revizija tožene stranke se zavrne.

Reviziji tožeče stranke se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se tako spremenita, da se pravnomočna sodba poslej v celoti glasi: "Tožena stranka je dolžna tožnikoma nerazdelno (skupaj) plačati znesek 20.186,5 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.2002 dalje, v roku 15 dni".

Tožena stranka je dolžna tožnikoma nerazdelno (skupaj) povrniti vse stroške pravdnega postopka v znesku 3.545,37 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnika od tožene stranke zahtevata povračilo poslovne škode, ki jima je nastala, ker tožena stranka ni prevzela dogovorjene dobave krompirja. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožnikoma nerazdelno skupaj plačati znesek 1.125.000 SIT z obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki sklenili kooperacijsko pogodbo, da sta se ustno dogovorili, da bo prebiranje krompirja opravila tožena stranka, da tožena stranka prevzame in plača le krompir ustrezne kvalitete, da odgovornosti za steklavost krompirja ni mogoče pripisati nobeni stranki, da je bila tožena stranka pridelan krompir dolžna prevzeti ter da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja, da si stranki delita riziko poslovnega neuspeha po enakih delih, upoštevaje dejstvo, da je bilo 300 ton pridelanega krompirja primernega le za živinsko krmo, ki je imela ceno 7,5 SIT na kg.

Zoper prvostopenjsko sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki, sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožnikov deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožnikoma nerazdelno plačati znesek 2.418.750 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.2002 dalje. V presežku je zahtevek tožnikov zavrnilo. Pritožbo tožene stranke pa je zavrnilo v celoti. Presodilo je, da sta tožnika upravičena do polovice vrednosti na zunaj neoporečnega krompirja (64,5%) po dogovorjeni ceni (25 SIT na kg).

Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta vložili revizijo obe pravdni stranki. Tožnika uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker se ne strinjata s presojo sodišč, da v danem primeru ni šlo za podjemno pogodbo. Višje sodišče ni navedlo nobenih razlogov, zakaj vsebine pogodbenega razmerja ni mogoče opredeliti kot podjem in se je sklicevalo zgolj na razloge prvostopenjskega sodišča. S takšnim načinom razlage je pritožbeno sodišče ravnalo neustavno in je kršilo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Zmotna je razlaga sodišč, da naj bi iz interpretacije pogodbenih določil izhajala volja pogodbenih strank po delitvi rizika. Takšna razlaga nima opore v pogodbenih določilih, saj bi sicer stranki sklenili družbeno pogodbo. S sklenitvijo pogodbe je bil dobiček tožnikov na zgoraj omejen, dobiček tožene stranke pa ne. Ni pravilna razlaga, da naj tožnika sodelujeta pri delitvi izgube, pri delitvi dobička pa ne. Višje sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni uporabilo določbe tretjega odstavka 100. člena OZ, na katerega sta tožnika opozorila in ki velja za vsa pogodbena razmerja. Tožena stranka bi morala objektivno odgovarjati za stvarno napako, saj je ona dobavila seme. Sodišče bi lahko načelo vestnosti in poštenja uporabilo le posredno in ne mimo pravil posebnega in splošnega dela OZ ter le glede višine škode, ne pa glede temelja odškodninske odgovornosti. Predlagata, da se reviziji ugodi in sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka vlaga revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ni odločilo o vseh pritožbenih razlogih tožene stranke ter je zapisalo, da je pritožbeni očitek o prekoračitvi zahtevka brezpredmeten, vsled česar je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pogodbeni stranki sta se dogovorili za odkup 225 ton krompirja in ne 300 ton, kolikor jih je bilo pridelanih, kar vse izhaja iz sklenjenih pogodb ter tožbenih navedb. Pogodbeno določilo o količini krompirja, ki ga bo tožena stranka odkupila, ni nejasno in je zato sodišče z uporabo 83. člena (ter neupoštevanjem 84. člena) OZ napačno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka se ni ne pisno in ne ustno zavezala za večji odkup krompirja, kot to izhaja iz sklenjenih pogodb. Pritožbeno sodišče je zmotno presodilo, da očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pritožbi tožeče stranke niso posebej opredeljene. Ker so te posebej opredeljene v 3. točki pritožbe, je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker teh kršitev ni preverilo in obrazložilo. Prav tako bi se moralo pritožbeno sodišče opredeliti do pritožbenega očitka o prekoračenju zahtevka. Revidentka oporeka tudi načinu izračuna višine odškodnine na pritožbeni stopnji ter se sprašuje, kako lahko sodišče v celoti sprejme razloge prvostopenjskega sodišča do steklavosti, potem pa iz razlogov steklavosti odloči povsem drugače. Čim sodišče upošteva steklavost, se ne more govoriti o zdravem krompirju in tožnikoma ne pripada odškodnina za odkup zdravega krompirja. Sodišči zaradi zmotne uporabe prava sklenjenih pogodb nista opredelili kot prodajnih pogodb, pa tudi sicer sploh nista konkretno pojasnili, katere določbe veljavnih materialnopravnih predpisov sta uporabili. Sodišče ni upoštevalo nemožnosti izpolnitve pogodbe, za katero ne odgovarja nobena stranka in posledično napačno uporabilo določbe materialnih predpisov o določitvi odškodnine. Zaradi navedenega je bilo napačno odločeno tudi o pritožbenih stroških. Predlaga, da se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrne pritožbenemu sodišču v ponovno odločanje.

Reviziji sta bili po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) vročeni nasprotni stranki, ki sta nanju odgovorili ter predlagali zavrnitev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija tožene stranke ni, revizija tožeče stranke pa je utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da sta pravdni stranki sklenili kooperacijsko pogodbo oziroma pogodbo o poslovnem (proizvodnem) sodelovanju. Pravdni stranki pa se s takšno klasifikacijo ne strinjata, saj je od opredelitve sklenjenega pravnega razmerja lahko odvisen tudi odgovor na vprašanje alokacije rizika poslovnega neuspeha. Opredelitev pravne narave določene pogodbe zahteva opredelitev značilnosti izpolnitvenega ravnanja in subjektov določenega pogodbenega razmerja ter terja analizo konkretnih značilnosti medsebojnih izpolnitvenih ravnanj in konkretnih (skupnih) interesov (poslovne podlage), zaradi katerih sta v to razmerje vstopili. Če se opisane konkretne značilnosti ne prekrivajo s tipskimi značilnostmi izpolnitvenih ravnanj in tipskimi interesi, iz katerih izhajajo tipska pravila OZ pri ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti strank posameznega pogodbenega tipa, potem uporaba tipskih pravil OZ ni pravilna uporaba prava. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da gre za kompleksnejše razmerje, v katerem imata stranki več medsebojno povezanih pravic in obveznosti. Ugotovili sta, da je sodelovanje med kmetom in družbo, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi proizvodi na debelo, v omogočanju skupnega vplivanja na pridelavo, kar služi zadovoljitvi skupnih interesov glede rezultata kmetijske pridelave in s tem povezanimi nadaljnjimi lastnimi interesi glede nadaljnje prodaje kmetijskega blaga. Revizijsko sodišče se s takšno presojo strinja. Seveda ima pogodba o proizvodnem sodelovanju lastnosti tako podjemne kot tudi prodajne pogodbe. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da gre v tej zadevi za več kot le za prodajo semena ter prodajo pridelka (bistvena je bila storitev, ki se jo je zavezala opraviti tožeča stranka), prav tako pa to pogodbeno razmerje od podjemne pogodbe ločijo prav elementi dveh prodajnih pogodb, ki se s pogodbo o podjemu tesno prepletajo.

Glede revizije tožene stranke: Revizija ni utemeljena v delu, v katerem navaja, da se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o prekoračitvi tožbenega zahtevka ni opredelilo. Revidentka navaja, da se je tožena stranka zavezala za maksimalen odkup s strani tožnikov pridelanega krompirja v višini 225 ton. Sodišče druge stopnje je to pritožbeno navedbo označilo za brezpredmetno. Pritrditi je naziranju sodišča, da bi količina krompirja bila relevantna le, če bi ves pridelan krompir ustrezal pogodbenim zahtevam. V tem primeru pa se toženi stranki očita, da ni odkupila 193,5 ton, kar pa je manj kot če bi tožnika pridelala ves krompir na pogodbeno določeni površini in torej sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka.

Spričo tretjega odstavka 370. člena ZPP izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji ni več dovoljeno, zato so neupoštevne revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje poskušajo spreminjati ali relativizirati. Da se tožena stranka ni nikdar zavezala prebirati krompirja ter da je do slabe kvalitete pridelanega krompirja prišlo zaradi napačnega ravnanja tožnikov, predstavlja takšne nedopustne navedbe.

Revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni preverilo ter obrazložilo pritožbenih očitkov glede bistvenih kršitev določb ZPP, ni utemeljen. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je prepričalo in pojasnilo, zakaj zatrjevana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana in tudi revizijsko sodišče se je prepričalo v neobstoj zatrjevane kršitve. Glede neutemeljenosti pritožbenega očitka o kršitvi iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je toženi stranki sodišče že odgovorilo.

Revizija tožene stranke glede višine tožnikoma prisojene odškodnine ter glede nezdružljivosti ugotovitev sodišč, da je krompir steklav in hkrati zdrav, ni utemeljena, kot bo to revizijsko sodišče pojasnilo v nadaljevanju.

Glede revizije tožeče stranke: Utemeljena je revizija v delu, ko uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve o višini prisojene odškodnine ob ugotovitvi sodišča, da je bil krompir steklav, odgovornosti za to pomanjkljivost pa ni mogoče pripisati nobeni od pravdnih strank.

Tožena stranka je že tekom pravdnega postopka navajala, da bi ona krompir sprejela, če bi ji bil ta pripeljan (tako direktor tožene stranke mag. J. T. na glavni obravnavi dne 24.5.2004, tako tudi v pripravljalni vlogi z dne 18.6.2004 ter v pritožbi) ter da steklavost krompirja ni bila razlog za zavrnitev dobave. Sodišči prve in druge stopnje pa sta v dokaznem postopku ugotovili, da je bila glede na ustni dogovor pravdnih strank tožena stranka dolžna sprejeti ves krompir, ki sta ga tožnika pridelala, prevzeti in plačati pa le tistega, ki bi ga prebrala kot ustreznega - a le po kriterijih iz 5. člena pogodbe, ne glede drugih napak. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi ugotovili, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti - prevzema krompirja ni opravila, ko tožnikoma ni posredovala dinamike dobav in je neutemeljeno odstopila od pogodbe, saj je sama prešla v upniško zamudo.

Tožnika sta dne 7.11.2002 od pogodbe odstopila in v predmetnem postopku uveljavljata poslovno odškodninsko odgovornost tožene stranke. Dejanska ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katero je revizijsko sodišče glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je tudi, da je bila tožena stranka zavezana pridelan krompir prebrati. Spričo trditev tožene stranke, da steklavost ni bila razlog za zavrnitev dobave ter ugotovitev družbe I. d.d, katerim nobena od pravdnih strank ni ugovarjala, da je 59,5% krompirja normalnega, zdravih gomoljev, je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je bila tožena stranka tožnikoma dolžna (upoštevaje 5% toleranco, ki izhaja iz 5. člena sklenjene pogodbe) odkupiti 64,5% pridelanega krompirja. Ugotovitev, da so bili tudi zdravi gomolji v pretežni meri steklavi, glede na izrecne navedbe tožene stranke, da steklavost ni bila razlog za zavrnitev krompirja, za odločanje o višini odškodnine ni pomembna.

Glede na izrecne navedbe tožene stranke v pritožbi ter odgovoru na pritožbo tožeče stranke, da bi tožena stranka ves krompir, kljub steklavosti, odkupila, se izkaže ukvarjanje sodišč prve in druge stopnje z razlogi, zaradi katerih je do steklavosti prišlo, in s tem povezano porazdelitvijo odgovornosti za nepotrebno, in je zato tudi zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da je treba odgovornost za to bolezen krompirja porazdeliti med pravdni stranki. Ker je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, je ob ugotovljenem dejanskem stanju zaključiti, da tožnikoma pripada odškodnina v višini terjanega zneska. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi ustrezno spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). V zvezi s stroški pred sodiščem prve stopnje je revizijsko sodišče upoštevalo, da je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v 91% in je stroške na podlagi stroškovnika na l. št. 69 ter določba odvetniške in taksne tarife odmerilo v znesku 1.997,92 EUR. Pri izračunu stroškov na pritožbeni stopnji je revizijsko sodišče upoštevalo, da sta tožeči stranki s pritožbo uspeli v celoti, kar pomeni, da se jima priznajo stroški pritožbenega postopka v višini 386,26 EUR, pri čemer bo seveda treba upoštevati, da je bilo tožnikoma na pritožbeni stopnji pravnomočno že priznan del stroškov v višini 251,07 EUR. Tožnikoma je priznati tudi stroške revizije v višini 656,29 EUR ter odgovora na revizijo v višini 504,9 EUR. Stroški revizijskega in pritožbenega postopka so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško in taksno tarifo ter na podlagi stroškovnikov na l. št. 94, 110b in 113b.