Jedro

Pogoji za uporabo 63. člena ZDZdr po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani, saj se tam navedeni ukrepi izvedejo le, če sodišče ob obisku osebe presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da nima dovolj podatkov za svojo odločitev, zaradi česar bi bilo potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko sprejme odločitev, zato pogoji za izdajo začasne odredbe po 63. členu ZDZdr niso podani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom v UKC (oddelek za psihiatrijo) brez privolitve v nujnih primerih za dobo treh tednov, šteto od dneva opravljenega naroka 26. 5. 2023 do 16. 6. 2023 (I . točka izreka) in da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga nasprotni udeleženec po svojem odvetniku pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo njegovega lečečega psihiatra dr. A. A., ki ga je redoma (t.j. tedensko) obravnaval. Tritedenska hospitalizacija nasprotnega udeleženca bo zaradi narave njegove diagnoze (zmerna intelektualna manjzmožnost, pomembna vedenjska prizadetost, epilepsija) izjemno slabo vplivala na njegovo duševno zdravje, saj mu ravno domače okolje omogoča najoptimalnejši razvoj in najboljše počutje, kar je skrbnici nasprotnega udeleženca (njegovi materi) povedal njegov psihiater dr. A. A., ki ga sodišče na podlagi 64. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) moralo zaslišati, da bi lahko dobili podatke pomembne za odločitev oziroma da bi ugotovili, da bi lahko bila hospitalizacija bistveno krajša, a s tem nič manj uspešna. Nenazadnje tudi obnašanje nasprotnega udeleženca po sprejemu v psihiatrično bolnišnico ni kritično ali zaskrbljujoče. V domačem okolju bi ob terapiji, kot jo prejema v psihiatrični bolnišnici, zanj lahko skrbela tudi njegova mama, njegova skrbnica, ki si je že uredila asistenco in bi bila ob njem 24 ur na dan, vse dni v tednu. Zaključki izvedenca dr. B. B. so napačni, ker temeljijo zgolj na domnevi. Vzroke ogrožanja bi lahko odvrnili z drugimi oblikami pomoči, kot je bilo urejeno doslej, kar bi lahko ustrezno pojasnil dr. A. A. Prav tako ni ustrezno obdobje zadržanja. Sodišče bi skladno z določilom 63. člena ZDZdr moralo v okviru presoje, ali so podani pogoji za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, ugotavljati, ali je potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave in z začasno odredbo odločiti, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti uradno upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih postopkovnih kršitev, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil nasprotni udeleženec dne 24. 5. 2023 že tretjič sprejet na zdravljenje na Oddelek za psihiatrijo UKC. Sam je soglasje za sprejem dal, ni pa ga podala njegova skrbnica (t.j. njegova mati), zato je bil začet obravnavani postopek. Razlog za sprejem je bil ta, da je brez pravega razloga odrinil svojo babico, da je padla po tleh, jo zaklenil v sobo in odšel v zgornje nadstropje. Potem, ko jo je babica poklicala, je bila njegova mama v nekaj minutah doma in poklicala reševalce. Babica si je pri padcu zlomila medenico, zaradi česar je na zdravljenju v bolnišnici. S tem je udeleženec hudo ogrozil zdravje svoje babice, to ogrožanje pa je posledica njegove duševne motnje. Nasprotni udeleženec ima postavljene naslednje diagnoze: zmerna intelektualna manjzmožnost, pomembna vedenjska prizadetost, epilepsija - neopredeljena. Na podlagi mnenja postavljenega izvedenca je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zadržanje na zdravljenju brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom strokovno utemeljeno, ker se je nasprotni udeleženec v domačem okolju pred sprejemom nenavadno vedel, bil fizično heteroagresiven do svoje babice, ki jo je telesno poškodoval. Nasprotni udeleženec ima zaradi svojih duševnih motenj hudo moteno presojo realnosti, ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vzrokov in ogrožanja življenja in zdravja ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo v domačem okolju). Potrebuje namreč 24-urni nadzor, nadzor nad jemanjem predpisane medikamentozne terapije, modifikacijo in optimizacijo le-te, kar je mogoče zagotoviti le v oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec smatra, da je smiselno zadržanje na varovanem oddelku za obdobje treh tednov, saj je v tem času možno pričakovati umiritev in delno izboljšanje psihiatričnega zdravstvenega stanja. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr1 za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

7. Neutemeljena je pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje na naroku 26. 5. 2023 moralo zaslišati tudi lečečega zdravnika nasprotnega udeleženca, psihiatra dr. A. A. V 64. členu ZDZdr je namreč določeno, da sodišče ob obisku (pridržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom) zasliši izvedenca, lahko pa tudi zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, lečečega zdravnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev. To po eni strani pomeni, da zakonodaja kot obvezno določa zgolj zaslišanje izvedenca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, zaslišanje lečečega zdravnika pa ni obvezno. Po drugi strani pa sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba zaslišati lečečega zdravnika nasprotnega udeleženca, saj je že mnenje izvedenca dr. B. B., ki ga je podal po pregledu zdravstvene dokumentacije in osebnem pregledu nasprotnega udeleženca, zaslišanje lečeče zdravnice v UKC dr. C. C., ki ga je obravnavala od sprejema 24. 5. 2023 dalje, nasprotnega udeleženca in njegove in skrbnice nudilo dovolj podatkov, pomembnih za odločitev v obravnavani zadevi.

8. Tudi ni slediti pritožbenemu očitku, da bi bilo treba odrediti milejši ukrep. Kot je prepričljivo pojasnil izvedenec, milejše oblike sodelovanja zdravljenja ne pridejo v poštev, ker je pri njih nujno potrebno sodelovanje nasprotnega udeleženca, za kar pa v sedanjem psihičnem stanju ni sposoben.

9. Neutemeljena je tudi pritožbena graja glede trajanja ukrepa. Trajanje pridržanja v obdobju treh tednov temelji na strokovnih ugotovitvah izvedenca, v skladu s katerimi, je v tem času je možno pričakovati umiritev in delno izboljšanje njegovega psihičnega zdravstvenega stanja.

10. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s pritožbo, da bi moralo sodišče prve stopnje skladno z določilom 63. člena ZDZdr ugotavljati, ali je potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave in z začasno odredbo odločiti, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Pogoji za uporabo 63. člena ZDZdr po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani, saj se tam navedeni ukrepi izvedejo le, če sodišče ob obisku osebe presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da nima dovolj podatkov za svojo odločitev, zaradi česar bi bilo potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko sprejme odločitev, zato pogoji za izdajo začasne odredbe po 63. členu ZDZdr niso podani.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, saj je bil odvetnik nasprotnega udeleženca postavljen po uradni dolžnosti (51. člen v zvezi z 68. členom ZDZdr).

1 V skladu z navedeno določbo je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).