Jedro

Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče kljub zahtevi tožnika ne opravi glavne obravnave, če tožnik ne navede dejstev in ne dokazov, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo oziroma ne navede, kako bi lahko morebitni dokazi vplivali na drugačno odločitev v zadevi. Bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu tudi ni podana, če se prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje sodbe ne opredeli to tožnikovih navedb, ki za odločitev niso pomembne oziroma so očitno neutemeljene. Dovoljenje za priglašena dela - asfaltiranje ceste se izda, če so za to izpolnjeni pogoji iz ZUN in prostorskih izvedbenih aktov, kar v tem primeru so.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, številka 50/97, 70/00, 45/06-odl. US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.3.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice z dne 24.9.2001. S to odločbo so bila investitorici Občini ... dovoljena priglašena dela, to je asfaltiranje dovozne ceste od objekta 9 V. ulica do objekta 14 V. ulica ter ureditev odvodnjavanja na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je izpodbijano dovoljenje pravilno in zakonito, saj so za njegovo izdajo izpolnjeni pogoji, predpisani v 2. odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 do Uradni list RS, št. 9/01), Odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor na območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/99, v nadaljevanju OPO) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Jesenice (Uradni list RS, št. 15/91, 6/97, 13/97 in 51/98, v nadaljevanju PUP). Tožbene ugovore pa je zavrnilo kot neutemeljene.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. V obsežni pritožbi ponavlja tožbene ugovore in nasprotuje nekaterim razlogom, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo prvostopno sodišče. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi v celoti ugodi s tem, da izpodbijani akt razveljavi.

Tožena stranka in prizadeta stranka Občina ... na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/056 in 26/07 - sklep US), ki je v 107. členu določil, da se vse do tedaj vložene zadeve na Vrhovno sodišče obravnavajo po ZUS-1 (1. odstavek), in da se vložene pritožbe obravnavajo kot pritožbe, če za to izpolnjujejo predpisane pogoje (2. odstavek). Ker je obravnavana pritožba vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, glede na določbo 4. odstavka 62. člena ZUN pa je pravnomočnost odločbe o dovolitvi priglašenih del pogoj za izvršitev odločbe, se ta vloga obravnava kot pritožba po ZUS-1. Po določbi 75. člena ZUS-1 je dopustno v upravnem sporu prvostopno sodbo izpodbijati s pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ali zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta oziroma zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Tožnik v tožbi kot kršitev pravil postopka v upravnem sporu navaja dejstvo, da prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave, čeprav jo je v tožbi izrecno zahteval. Po presoji pritožbenega sodišča bi bil ta ugovor utemeljen, če bi tožnik v tožbi tudi navedel dejstva in dokaze, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo, in pojasnil, kako naj bi to vplivalo na drugačno odločitev v zadevi. Ker tega ni navedel, prvostopno sodišče ni bistveno kršilo pravil postopka v upravnem sporu, ker je odločalo ne da bi opravilo glavno obravnavo. Zato v tem delu pritožba ni utemeljena. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do nekaterih tožbenih navedb. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge za svojo odločitev. Pojasnilo je, da so s prvostopno odločbo odobrena dela v skladu s predpisi in da pravila upravnega postopka niso bila bistveno kršena, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe (25. člen ZUS). S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih, da se izogne ponavljanju, v tej sodbi ne ponavlja. Prvostopno sodišče se je opredelilo do toženih ugovorov, ki so bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi. Niti določba 22. člena Ustave RS niti določbe ZUS oziroma ZPP ne nalagajo sodišču obveznosti, da se opredeli do tistih navedb stranke, ki za odločitev niso bistvene ali so očitno neutemeljene. Pri tem tudi ni nujno, da je opredelitev do navedb stranke izrecna, temveč zadošča, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Sodišče tudi ni dolžno ponavljati materialnopravnih razlogov za svojo odločitev, če se z odločitvijo tožene stranke strinja, če je obrazložitev odločbe tožene stranke dovolj izčrpna in popolna ter se sodišče nanjo opira, pa čeprav le s tem, da svojo odločitev opre na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS. Ta namreč določa, da sodišče s sodbo tožbo zavrne kot neutemeljeno, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu torej po presoji pritožbenega sodišča ni podan.

Prav tako po presoji pritožbenega sodišča ni podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Kot je pravilno navedlo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi in prej oba organa v svojih odločbah, so bili za izdajo obravnavane odločbe o dovolitvi priglašenih del izpolnjeni vsi pogoji, predpisani z ZUN, OPO in PUP, torej pri izdaji tega dovoljenja materialno pravo ni bilo kršeno.

Podan tudi ni pritožbeni razlog zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega akta. Do pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega akta se je prvostopno sodišče opredelilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da v tem postopku niso bile storjene takšne kršitve pravil upravnega postopka, zaradi katerih bi bilo treba izpodbijani akt odpraviti.

Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se glede na določbo 73. člena ZUS-1 lahko uveljavlja le, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje, česar pa v obravnavanem primeru ni. Torej uveljavljanje tega pritožbenega razloga v obravnavanem primeru ni dopustno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.