Jedro

Razlogi sodbe so nerazumljivi in sami s seboj v nasprotju, če sodišče obrazloži prostorek alternativno na 1. in 3. točki 350 člena ZKP (kršitev po členu 364/1 točka 11 ZKP).

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega M.J. iz razlogov čl. 350 ZKP oprostilo obtožbe po obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/II in I KZ RS in hkrati izreklo da bremenijo stroški kazenskega postopka skladno z določbo čl. 99/I ZKP proračun.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba javnega tožilca je utemeljena.

Pritrditi je pritožbenim izvajanjem javnega tožilca, da so razlogi v izpodbijani sodbi popolnoma nejasni in nerazumljivi, ko sodišče prve stopnje zaključuje, da je po eni strani podana velika verjetnost o obstoju okoliščin, ki izključujejo kazensko odgovornost, ob morebitnem drugačnem sklepanju pa ravnanje obdolženca iz razloga neznatne družbene nevarnosti ni kaznivo dejanje. Ko prvostopno sodišče v prostoreku niti podrobno ne opredeli pravne osnove za izrek oprostilne sodbe, v prej navedenih ugotovitvah dopušča možnost po eni strani obdolženčevo ravnanje v stanju neprištevnosti, ki izključuje kazensko odgovornost, po drugi strani pa nakazuje na inštitut neznatne družbene nevarnosti takega ravnanja. Po vsaki od navedenih osnov je sicer možno izreči oprostilno sodbo, vendar druga drugo izključujeta. Zato je pritožbeno sodišče na pritožbo javnega tožilca ugotovilo, da je sodišče prve stopnje svoj prostorek v izpodbijani sodbi obrazložilo nejasno in nerazumljivo, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 364. čl. ZKP. Zaradi povedanega je bilo izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prav tako je, ne glede na razloge iz prejšnjega odstavka, ugotoviti, da je dejansko stanje, kolikor ga sodišče prve stopnje ugotavlja v zvezi z obdolženčevo prištevnostjo, ugotovljeno nepopolno, ko ni v zvezi z sumom oziroma dvomom v obdolženčevo prištevnost kot elementom kazenske odgovornosti izvedlo nobenega dokaza, ki bi dopuščal zaključek, da je obdolženec ravnal v neprištevnem stanju, ob tem pa je opozoriti, da se obdolženčeva neprištevnost skladno z določbami čl. 258 ZKP ugotavlja zgolj z izvedenci psihiatrične stroke.

V ponovljenem postopku bo potrebno izvesti vse doslej izvedene dokaze in eventuelno dopolniti dokazni postopek s pritegnitvijo izvedenca psihiatra, v kolikor je podan sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje zaradi zatrjevane začasne duševne motnje oziroma drugega psihičnega stanja, ki bi utegnilo izključevati v celoti ali deloma obdolženčevo prištevnost ob storitvi kaznivega dejanja. Šele po tako dopolnjenem postopku bo potrebno odločiti o obdolženčevi kazenski odgovornosti za očitano kaznivo dejanje in mu eventuelno izreči ustrezno kazensko sankcijo oziroma ugotoviti, da dejanje zaradi neznatne družbene nevarnosti ni kaznivo, če so sicer ugotovljeni vsi zakoniti znaki kaznivega dejanja.