Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni, tako da se pritožbi tožene stranke delno ugodi glede odločitve o nepremoženjski škodi in o pravdnih stroških in se spremenjeni prvi odstavek in tretja točka izreka sodbe poslej glasi: "Tožena stranka S. z. mora plačati tožniku A. S., odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 7.100.000 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 24.12.1999 dalje do plačila.

3. Tožena stranka mora tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 640.798 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 24.12.1999 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe." V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stroške revizijskega postopka v znesku 110.000 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 7.600.000 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 24.12.1999 dalje do plačila in za premoženjsko škodo 1.877.169 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Toženi stranki je naložilo še plačevanje rente po 76.655 SIT mesečno od 1.11.1999 dalje ter povrnitev pravdnih stroškov v znesku 728.759,80 SIT. Ugotovilo je, da je bil tožnik hudo poškodovan v prometni nesreči, ki jo je zakrivil tuj državljan, za katerega odgovarja tožena stranka. Tožniku je bila prisojena odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine 2.300.000 SIT, za strah 300.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5.000.000 SIT, skupaj 7.600.000 SIT.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in znižalo odškodnino za telesne bolečine na 1.800.000 SIT in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 3.000.000 SIT.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijske razloge po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in prizna tožniku poleg že prisojene odškodnine še 2.500.000 SIT. Navaja, da je utrpel pretres možganov, izliv krvi med trdo možgansko opno in možgani, udarnino in odrgnino levega komolca, prelom drugega do šestega rebra levo in postkomocionalni sindrom. Pri bolečinah bi sodišče moralo upoštevati intenzivnost in trajanje ter dejstvo, da se nadaljujejo. Navaja posamezna bolečinska obdobja in druge številne nevšečnosti med zdravljenjem. V zvezi z uveljavljano odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarja posledice poškodb na duševnem področju, pa tudi na funkcionalnem in anatomskem področju. Po poklicu je veterinar in ni več polno sposoben za svoje delo. Opustiti je moral petje v ... oktetu. Prikrajšan je tudi za druge aktivnosti. Po oceni izvedenca so se njegove življenjske aktivnosti zmajšale za 40 odstotkov. Navaja, da je bil pred poškodbo nadpovprečno aktiven tako v poklicu kot na ostalih področjih dejavnosti. Ogrožen je njegov odnos z ženo, družino in ljudmi na sploh. Prisojen znesek ne dosega odškodnin, ki jih v podobnih primerih priznava sodna praksa.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Ugotovljeno je, da je tožnik pretrpel hude poškodbe. Prestal je bolečine vseh intenzivnosti, pojavljajo se še vedno. Zdravljenje je bilo povezano s skrajno neprijetnimi nevšečnostmi, kar vse je natačno opisano v izpodbijanih sodbah in kar povzema revizija kot točno. Za pretrpljene in bodoče telesne bolečine in za druge nevšečnosti med zdravljenjem pripada tožniku pravična denarna odškodnina (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Ta je na drugi stopnji določena v znesku 1.800.000 SIT. Res je, kar poudarja revizija, da je tožnik pretrpel zelo hude in tudi dolgotrajne bolečine in da je bilo zdravljenje tudi sicer mučno. Vendar je odškodnina v prisojenem znesku sorazmerno visoka in ustreza merilom po 200. in 203. členu ZOR. Višja odškodnina, za kakršno se zavzema tožeča stranka, ne bi bila utemeljena.

Revizija navaja posledice poškodb in v zvezi s tem zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnika na vseh področjih njegovega delovanja. Tožnik je zaradi posledic poškodb zmanjšano sposoben za svoje poklicno delo veterinarja. Prizadet je na družabnem in rekreativnem področju. Prizadet je tudi v družinski in intimni sferi. Gre za prikrajšanja, ki so bistveno okrnila tožnikove dejavnosti na vseh področjih in zaradi katerih trpi tožnik hude in trajne duševne bolečine. Tožnika je nesreča zadela, ko je bil star 52 let. To je starost, ko je poklicna aktivnost lahko še na vrhuncu. Tožnik je bil tudi sicer izredno aktiven na družabnem, kulturnem in rekreativnem področju. Zato utemeljeno uveljavlja višjo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po presoji revizijskega sodišča je ustrezna odškodnina v višini, za kakršno se tožeča stranka zavzema v reviziji, to je 5.000.000 SIT. Zato je revizijsko sodišče v tem delu reviziji ugodilo in zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 2.000.000 SIT.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP.

Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo treba spremeniti tudi izrek o stroških. Pravdni stroški tožeče stranki na prvi stopnji so znašali v celoti 839.356 SIT. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala 9.300.000 SIT in uspela z zneskom 7.100.000 SIT, to je s 76,34 odstotka. V tem sorazmerju, to je v znesku 640.798 SIT, ima pravico do povrnitve pravdnih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Pritožbenih stroškov ni bilo. Revizijski stroški so tožeči stranki priznani od revizijskega uspeha, to je od glavnice 2.000.000 SIT, kar znese za odvetniške stroške in za takso 110.000 SIT.