Jedro

Pravno vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo ob reševanju dopuščene revizije, ni zastavljeno natančno in konkretno, pač pa povsem splošno in brez argumentacije o njegovem pomenu za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo, da je država lastnica parcel št. 971 k.o. ... , 408/3 k.o. ... ter 165, 166, 624/1 in 626 k.o. ..., pri katerih je v zemljiški knjigi na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju ZLNDL) kot prejšnja imetnica pravice uporabe vpisana tožena lovska družina. Presodilo je, da je lastninsko pravico na navedenih nepremičninah že pred uveljavitvijo ZLNDL na podlagi določbe prvega odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju ZSKZ) pridobila Republika Slovenija.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje glede pravnega vprašanja lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so bili na dan uveljavitve ZSKZ družbena lastnina v uporabi lovskih družin. Trdi, da odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ter Višjih sodišč v Mariboru in v Ljubljani v podobnih primerih, pri čemer se sklicuje na konkretno navedene odločbe teh sodišč ter poudarja v njih izraženo stališče, da je ZSKZ kmetijska zemljišča v družbeni lasti in v uporabi lovskih družin podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tem strogim formalnim zahtevam tožeča stranka ni zadostila. Pravno vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo ob reševanju dopuščene revizije, ni zastavljeno natančno in konkretno, pač pa povsem splošno in brez argumentacije o njegovem pomenu za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Po določbi šestega odstavka 367. člena ZPP Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije, ki je v nasprotju z določbo četrtega odstavka istega člena zakona, zavrže. Tako je ravnalo tudi v konkretnem primeru.