Jedro

Toženka je na sestanku 23. 2. 2024 v svojih prostorih odpoved vročala, tožnik pa je vročitev odklonil, kar je toženka dokazala.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 24. 4. 2024 kot prepozno. Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožbo tožnik in predlaga njegovo spremembo in nadaljnje vsebinsko odločanje ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Navaja, da toženka ni predložila v spis listin, ki bi izkazovale, kaj je bilo v pošiljki, na katero se nanaša vročilnica v spisu, do katere verodostojnosti se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Kot neprepričljivo graja izpoved priče A. A. v zvezi s sestavo vročilnice in trditvijo, da je bila v kuverti odpoved. Sklicuje se na izpoved ravnateljice toženke, da ne ve, kaj fizično je priča dala v kuverto. Opozarja na manjkajoči spremni dopis. Sklicuje se na besedilo odpovedi, iz katere izhaja, da mu je toženka nameravala odpoved poslati po pošti; vprašljiv je dejanski namen sestanka 23. 2. 2024. Kljub izpovedi poštnega delavca vztraja, da listka o pošiljki ni nikdar prejel niti ni bil zataknjen za vrati. Glede vročanja na sestanku navaja, da na izjavi o vročitvi nista navedeni ravnateljica in priča ter da nihče ni izpovedoval, da je bil na sestanku seznanjen z odpovedjo, njeno vsebino in pravicami po podani odpovedi, niti to ne izhaja iz uradnega zaznamka. Trdi, da mu odpoved ni bila nikoli ustrezno pokazana in predočena. Pove, da je preprost neizobražen človek in invalid, ki je bil dolgo v bolniškem staležu, toženka pa ga je večkrat klicala zaradi kazanja in vročanja različnih listin, zato ni mogoče z gotovostjo šteti, da mu je bila 23. 2. 2024 vročena prav odpoved. Meni, da mu je toženka ne bi vročala po pošti, če bi mu jo vročila na sestanku. Vztraja, da mu odpoved ni bila pravilno vročena v prostorih toženke niti kasneje po pošti, zato tožba ni prepozna, treba je namreč upoštevati datum tožnikove dejanske seznanitve z odpovedjo v postopku proti ZPIZ. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.S sklepom je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku (njegov prvi sklep z dne 12. 9. 2024 je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 490/2024 z dne 6. 11. 2024 razveljavilo) na podlagi tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zavrglo tožbo kot prepozno. Pravilno je štelo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku skladno z določbami ZPP osebno vročena 23. 2. 2024 na sestanku pri toženki, zaradi česar je 24. 4. 2024 vložena tožba za ugotovitev njene nezakonitosti prepozna.

7.Tožnik neutemeljeno nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da mu je toženka pravilno vročila odpoved na sestanku 23. 2. 2024. Odpoved se skladno z drugim odstavkom 88. člena ZDR-1 vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, delavec je odpoved dolžan prevzeti, vročitev pa je opravljena, če vročitev odkloni (tretji odstavek tega člena). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je toženka na sestanku 23. 2. 2024 v svojih prostorih odpoved vročala, tožnik pa je vročitev odklonil, kar je toženka dokazala. Prepričljivo in argumentirano je pojasnilo, zakaj je svojo odločitev oprlo na uradni zaznamek (listina B 5) in izpovedi zakonite zastopnice B. B., priče A. A. in tožnika samega, iz katerih jasno izhaja, da mu je bila izročena odpoved, ki pa je ni želel sprejeti niti podpisati vročilnice o njenem prejemu. Sam je izpovedal, da je vedel, kaj v njej piše, vendar se s tem ni strinjal. Glede na navedeno so brezpredmetne pritožbene navedbe, da je tožnik prava neuk, da mu odpoved ni bila ustrezno pokazana in predočena ter da ga je toženka večkrat poklicala na sestanke, na katerih so se vročali tudi drugi dokumenti. Na pravilnost vročitve ne vpliva, da mu je toženka potem, ko je odklonil prevzem odpovedi na sestanku, vročala odpoved še po pošti. Ker je bila že osebna vročitev v prostorih toženke skladna z 88. členom ZDR-1, druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

8.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

Zveza: