Jedro

Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti. Izpostavljeno pravno vprašanje se namreč ne nanaša na stališče izpodbijane sodbe, da davčnemu organu v izvršilnem postopku ni treba in da celo ne sme preveriti, ali je izvršilni naslov postal izvršljiv, ampak na način dokazovanja okoliščine pravilno opravljene vročitve izvršilnega naslova. Ta vidik pa bi bil relevanten le, če bi sodba temeljila na nasprotnem pravnem stališču, ki bi bilo tudi pravilno, in sicer da mora davčni organ pred izdajo sklepa o izvršbi preveriti nastop izvršljivosti odločbe, kar je tudi predmet sodnega varstva (zanj pa je pomembna pravilno opravljena vročitev odločbe dolžniku). Vendar v tej smeri predlagateljica vprašanja ni postavila, posledično je predlog, kljub zmotnemu stališču Upravnega sodišča, nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-9369/2018-19 04-710-19 z dne 24. 6. 2020, s katerim je bila dovoljena davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti po odločbi FU Celje, št. DT 4934-9369/2018-9 z dne 15. 1. 2019, v skupni višini 5.690,35 EUR z rubežem denarnih sredstev, ki jih je imela tožnica pri banki (NLB, d. d.).

2. Davčni organ prve stopnje je predhodno s sklepom o davčni izvršbi z dne 17. 1. 2018 odredil davčno izvršbo zoper dolžnika A. A. in zarubil njegovo terjatev do B. B. (v tem upravnem sporu tožnice) v višini 5.680,35 EUR iz naslova kupoprodajne pogodbe za stanovanje z dne 11. 12. 2017. FURS je nato na podlagi 175. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izdal odločbo, št. 4934-9369/2018-9 z dne 15. 1. 2019 (izvršilni naslov), s katero je tožnici (dolžnikovi dolžnici) naložil, naj v 15 dneh poravna dolgovani znesek. Odločba je postala izvršljiva 16. 2. 2019, zato je skladno s 143. členom ZDavP-2 izdal sklep (izpodbijan v tem upravnem sporu), s katerim je začel davčno izvršbo zoper tožnico.

3. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnica v tožbi izpodbijala izvršljivost izvršilnega naslova, saj ji ta naj ne bi bil vročen. Upravno sodišče je te očitke zavrnilo z navedbami, da izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in da toženka v postopku s pravnimi sredstvi ne sme presojati in ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.

4. Tožnica (v nadaljevanju predlagatelica) je vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj jo Vrhovno sodišče dopusti zaradi naslednjega vprašanja: - Ali mora stranka, ki v postopku zatrjuje fikcijo vročitve listine po četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki povzroči poseg v pravni položaj nasprotne stranke, s čimer posledično izgubi edino možnost za podajo upoštevne izjave zoper izvršilni naslov, zakonitost postopka vročanja dokazati s predložitvijo vročilnice kot javne listine, ali je dovolj, da slednje dokaže zgolj z navedbami, brez predložitve drugih materialnih dokazov?

5. Predlog ni popoln.

6. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

7. Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti. Izpostavljeno pravno vprašanje se namreč ne nanaša na stališče izpodbijane sodbe, da davčnemu organu v izvršilnem postopku ni treba in da celo ne sme preveriti, ali je izvršilni naslov postal izvršljiv, ampak na način dokazovanja okoliščine pravilno opravljene vročitve izvršilnega naslova. Ta vidik pa bi bil relevanten le, če bi sodba temeljila na nasprotnem pravnem stališču, ki bi bilo tudi pravilno, in sicer da mora davčni organ pred izdajo sklepa o izvršbi preveriti nastop izvršljivosti odločbe, kar je tudi predmet sodnega varstva (zanj pa je pomembna pravilno opravljena vročitev odločbe dolžniku).1 Vendar v tej smeri predlagateljica vprašanja ni postavila, posledično je predlog, kljub zmotnemu stališču Upravnega sodišča, nepopoln.

8. Navedeno pomeni, da postavljeno pravno vprašanje nima vsebinske povezave s predstavljenim pravnim stališčem iz sodbe in da ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila. Predlog tako tudi nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, in je kot tak nepopoln.

9. Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako se je VSRS ukvarjalo s presojo izvršljivosti izvršilnega naslova v zadevah X Ips 31/2017, X Ips 33/2019, X Ips 287/2017 in X Ips 1565/2005.