Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba IV U 69/2011

ECLI:SI:UPRS:2011:IV.U.69.2011 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni pogoj dohodek prosilca družinski član
Upravno sodišče
20. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da bi tožena stranka morala pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevati podatke o njegovi hčeri. Ta podatek bi lahko in moral vplivati na odločitev, če bi bila hči član tožnikovega gospodinjstva, česar pa tožnik v tožbi ne zatrjuje, ravno obratno, pojasnjuje, da hči biva na naslovu matere.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, številka Bpp 301/2011 z dne 9. 2. 2011, prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljeno zavrnila. Pojasnila je, da je prosilec 9. 2. 2011 vložil prošnjo v kateri je navedel, da je obtožen poneverba in ima pod opr. št. I Pom 78338/2010 obravnavo razpisano za dne 1. 3. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da mora prosilec v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP) izkazati finančno premoženjski pogoj in objektivni pogoj iz določbe 24. člena ZBPP. Ugotovila je, da prosilec v gospodinjstvu živi sam, da je zaposlen in da je v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje prejel plačo v neto znesku 1.883,12 EUR, kar v povprečju znaša 627,70 EUR mesečno. Tako prosilčevi prejemki presegajo z zakonom določen cenzus, ki upoštevaje Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 73/2008 – UPB, v nadaljevanju ZSV), v zvezi s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v minimalnih zneskih ter v odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/2010) ne sme presegati 459,04 EUR. Tako glede na navedeno prosilec ni bil upravičen do brezplačne pravne pomoči (BPP), zato je bila njegova prošnja kot neutemeljena zavrnjena in tožena stranka v nadaljevanju ni presojala ali prosilec izpolnjuje še premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ker morata biti oba podana kumulativno.

Tožnik v tožbi navaja, da je v vloženi prošnji za dodelitev BPP pozabil posredovati podatke za hčer, zato je za isto zadevo vložil prošnjo dvakrat, oziroma je prvo vlogo dopolnil. Svojega posebnega socialnega stanja ni omenjal, ker mu je bila v nekem drugem primeru že priznana BPP, v katerem je bila hči priznana kot drugi družinski član. V tem postopku hči kot družinski član ni bila upoštevana, ker je prijavljena pri materi na drugem naslovu, čeprav je včasih več pri njemu, kot pri bivši ženi. Pojasnjuje tudi, da je v začetku leta 2008 izgubil službo, ki jo je iskal več kot dve leti. Dobival je nadomestilo v višini okrog 500 EUR, po nekaj mesecih pa 228,60 EUR. Njegovi dolgovi so narasli. Prav tako je navedel, da je brez službe v zadnjih 15 letih postal večkrat. 4 leta je ločen in za vse skrbi sam. Poleg tega odplačuje kredit v mesečni anuiteti 327,00 EUR. Oporeka tudi višini cenzusa navedeni v izpodbijani odločbi, saj v primerjavi z odvetniškimi tarifami ni življenjski. Iz navedenih razlogov zahteva, da se mu pri dodelitvi BPP upošteva hči in da se upošteva njegovo večletno slabo socialno stanje ter da se upošteva, da je njegova realna neto plača znaša le 470 EUR.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Poleg finančnega položaja prosilca, se v skladu z 24. členom ZBPP, pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev te pomoči, predvsem, da: zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno, zato ugotovitev organa za BPP, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, pomeni, da prosilec s svojo prošnjo ne more uspeti. Namen BPP je torej v tem, da se socialno šibkemu prosilcu zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tako subjektivne, kot objektivne pogoje.

V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odobritev redne BPP. Pri tem se, kot je že bilo navedeno, upoštevajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1.7.2010 znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, Uradni list RS, št. 114/2006).

Podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnik živi sam (podatek iz prošnje za dodelitev BPP), kar potrjujejo tudi tožnikove navedbe v tožbi, in da je v zadnji treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v višini 1.883,12 EUR neto, torej povprečno 627,70 EUR mesečno. To so tudi podatki, ki jih je tožena stranka upoštevala pri ugotovitvi, da je prosilčev mesečni dohodek presegel z zakonom določeni cenzus. Z navedeno ugotovitvijo sodišče v celoti soglaša, kar nadalje pomeni tudi, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

Sodišče v nadaljevanju pojasnjuje tudi, da tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da bi tožena stranka morala pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevati podatke o hčeri. Ta podatek bi po presoji sodišča lahko in moral vlivati na odločitev, če bi bila hči član tožnikovega gospodinjstva, česar pa tožnik v tožbi ne zatrjuje, ravno obratno, pojasnjuje, da hči biva na naslovu matere. Prav tako na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožnikovo zatrjevanje, da odplačuje kredit, niti pojasnila o njegovem slabem socialnem stanju, kot posledica izgube zaposlitve v zadnjih letih. Kriterije za odločitev in tudi pravne podlage za sporno odločitev je namreč tožena stranka in tudi sodišče dolžna upoštevati in na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti sklicevanje na drugačne, za tožnika ugodnejše odločitve v drugih zadevah dodelitev BPP.

Ker tožnik v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča, je sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010, ZUS-1) zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia