Jedro

Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki se nanaša na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledile. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene uredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom pod točko 1. združila v en postopek postopek za registracijo sprememb statuta, sedeža in zastopnika politične stranke AAA, ki je bil uveden na vlogo AA z dne 23. 12. 2002 in postopek za registracijo spremembe statuta AAA, uveden na vlogo BB z dne 9. 1. 2003. Pod točko 2. svojega sklepa je tožena stranka postopek prekinila do odločitve Okrajnega sodišča v A ali je redni Letni zbor dne 10. 12. 2002 v A veljavno odločal o spremembah statuta, sedeža in veljavno izvolil AA za predsednika stranke. V kolikor se ugotovi, da redni Letni zbor ni veljavno odločal, pa ali je na nadaljevanju rednega Letnega zbora stranke AAA dne 27. 12. 2002 veljavno sprejel spremembe statuta. Pod točko 3 pa je BB naložilo, da zoper stranko AAA vloži tožbo za rešitev v 2. točki sklepa tožena stranka navedenega predhodnega vprašanja in o tem obvesti toženo stranko v roku 30 dni od vročitve sklepa. Prav tako je tožena stranka odločila, da če BB v določenem roku ne bo predložil dokazila iz 3. točke tega sklepa, bo tožena stranka štela, da je umaknil vlogo za registracijo spremembe statuta ter o tem izdala sklep, zahtevo za registracijo spremembe statuta, sedeža in zastopnika stranke pa rešila pod pogoji Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da se tako pri vloženi tožbi kot pri zahtevi za izdajo začasne odredbe sklicuje na določila 1. in 2. odstavka 1. člena, 1. in 3. odstavka 2. člena ter 1. odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu. Navaja, da gre za obravnavo in odločitev o sporu do katerega je prišlo na Letnem zboru AAA dne 10. 12. 2002. Navaja, da so volitve, ki jih je na Letnem zboru 10. 12. 2002 izvedla skupina CC - AA neveljavne in zato so neveljavne manjše spremembe statuta, ki jih je izvršila ta skupina. Sama stranka je na potrebnem nadaljevanju Letnega zbora 27. 12. 2002 predlagala širše spremembe statuta. Skupine 16 članov niso vabili na nadaljevanje zbora, ker je CC 12. 12. 2002 sporočil DD, da je za njih stvar končana in da so izglasovali novo vodstvo. Nadalje navaja, da je stranka vpisana pri registrskem organu tožene stranke, hkrati je vpisan tudi predsednik stranke BB. Tožnik navaja, da ni primerno, da je tožena stranka napotila BB ne pa AA "kot udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji na pravdo oziroma drug ustrezen postopek kot tožečo stranko". Nadalje še navaja, da je nelegitimna in protistatutarna izvolitev tako imenovanega novega vodstva AAA na Letnem zboru 10. 12. 2002 zaradi nesklepčnosti ob izvolitvi in ker nihče od glasovalcev ni plačal članarine za tekoče leto ali jo imel uradno oproščeno, prav tako pa tudi, ker je bilo glasovanje izvedeno s predložitvijo celotne liste ne pa posebej za predsednika sveta AAA ter predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika. Pri zahtevi za izdajo začasne odredbe tožnik navaja, da postopek pri sodišču traja nekaj let, v danem primeru pa gre za trajajoče pravno razmerje. Stranka mora v tem času poslovati tako administrativno kot politično. Navaja, da je moral tožnik oddati do 28. 2. oziroma 31. 2. 2003 poslovno poročilo, prihodnjo jesen pa so državnozborske volitve. Da se odvrnejo škodljive posledice predlaga izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu, da do končne registracije spremenjenega statuta AAA predstavlja to stranko do sedaj registrirani predsednik BB iz A, M ulica 26. Tožena stranka ni podala odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Državno pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Tožnik predlaga izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ki določa, da se lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Pri tem je potrebno, da tožnik izkaže procesno predpostavko za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe po citiranem določilu.

Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik predlaga, da se odpravi sklep tožene stranke z dne 7. 3. 2003. Z izpodbijanim aktom pa je tožena stranka najprej združila dva postopka v enega in nato ta postopek prekinila in napotila tožnika, da vloži tožbo. Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki se nanaša na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledile. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene odredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi. Tožnik pa z začasno odredbo zahteva, da predstavlja do končne registracije spremenjenega statuta AAA to stranko do sedaj registrirani predsednik BB. Akt, ki ga tožnik izpodbija z vloženo tožbo, je akt procesnega vodstva tožene stranke in iz izpodbijanega akta ne izhaja, da bi tožena stranka s tem sklepom odločila o tem kdo zastopa stranko. Hkrati pa tožnik tudi ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi tožena stranka z izpodbijano odločbo posegla v svojo odločbo z dne 22. 11. 2000, ki jo tožnik tudi prilaga k tožbi.

Ker tožnik ni izkazal spornega pravnega razmerja kot procesne predpostavke, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS.