Jedro

Zdravstveno stanje udeleženca je sedaj in bo tudi v bodoče takšno, da obstaja možnost ogrožanja zdravja drugih. Zanj je najprimernejše, da je nastanjen v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, kjer je pod stalno kontrolo usposobljenega medicinskega in negovalnega kadra. Težav, ki so povezane z njegovo boleznijo, pa tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako pa tudi ni možno na kakšen drugačen način preprečiti ogrožanja njegovega zdravja in zdravja ljudi v njegovi okolici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zadržanje udeleženca v varovanem oddelku Doma starejših občanov podaljša do 4. 6. 2022. 2. Nasprotni udeleženec je po odvetniku zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma ga spremeni tako, da udeleženca odpusti v domače okolje. Meni, da v postopku ni bil dovolj slišan in uslišan. Odločitev pomeni prehud poseg v njegove ustavno zavarovane pravice do svobode, za kar ni nobene potrebe, saj udeleženec ne sebi ne okolju, v katerem bi bival, ne pomeni nobene grožnje. Ni se strinjal z zaključki in mnenjem sodne izvedenke, ki ni upoštevala oziroma je prezrla vsebino odpustnih pisem o stanju nasprotnega udeleženca, ki jih je izdal UKC Maribor 29. 3. 2021 ter 13. 11. 2020. Po hospitalizaciji je bil udeleženec v dobrem stanju ter odpuščen v domače okolje. Ima določene zdravstvene težave, ki jih ima po poškodbi glave, vendar lahko vzdržuje sedanje stanje in je sam sposoben jemati predpisana zdravila, njegova sestra A. A. pa se ga ne boji, le noče zanj prevzeti nobene odgovornosti, saj udeleženec odgovornost zase prevzema sam. Pri tem poudarja, da je kazen v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem že prestal, pri čemer obstaja nek dvom v pravilnost ugotovitev kazenskega sodišča, saj še vedno zanika storitev kaznivega dejanja. Psihotest je v UKC Maribor opravil brez napake, njegovo psihično stanje je v redu in bi z veseljem lahko dokaj samostojno živel in delal na svojem domu, saj je solastnik hiše in kmetije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi je bil predlog Doma starejših občanov (DSO) za podaljšanje zadržanja udeleženca v varovanem oddelku. Udeleženec je bil sprejet v varovani oddelek DSO brez privolitve s sklepom sodišča Pr 000/2020-000 z dne 16. 3. 2021 za čas do 4. 6. 2021, potem, ko je sodišče zaključilo, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za udeleženčevo zadržanje, ki so določeni v prvem odstavku 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), in sicer: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz zadnjih dveh alinej ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda v nadzorovani obravnavi), - če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se zdravstveno stanje udeleženca ni v ničemer spremenilo in da so še vedno podani vsi našteti zakonski pogoji za nadaljnje zadržanje udeleženca v DSO. Odločitev prvostopenjskega sodišča je oprta na medicinsko dokumentacijo, izpovedi udeleženca in njegove sestre ter predvsem na izčrpno izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. B. B., ki je v izvedensko mnenje, zoper katerega udeleženec ni imel pripomb, povzela tudi zdravstveno dokumentacijo UKC Maribor, Enote za forenzično psihiatrijo o stanju udeleženca (str. 12 do 16 izvedenskega mnenja), ki jo udeleženec izpostavlja v pritožbi. Pritožbeni očitek udeleženca, da omenjena izvedenka ni upoštevala odpustnih pisem omenjene bolnišnice o stanju nasprotnega udeleženca, zato ne drži. 6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima udeleženec zaradi trajne osebnostne spremenjenosti organskega tipa in deficita kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti, ki kaže na začetno demenco, kar je posledica hude poškodbe glave v letu 1986, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Akutno bolnišnično zdravljenje te njegove duševne motnje ni možno, saj njegove možganske poškodovanosti ni mogoče pozdraviti. V stanju, v kakršnem je trenutno, ne ogroža svojega življenja oziroma svojega zdravja, vendar pa bi se v primeru, če ne bi bil pod ustreznim nadzorom, to lahko hitro spremenilo. Njegovo zdravstveno stanje je sedaj in bo tudi v bodoče takšno, da obstaja možnost ogrožanja zdravja drugih. Še vedno je tudi popolnoma nekritičen do storjenega kaznivega dejanja, do katerega je prišlo zaradi zgoraj opisanih dejavnikov. Zanj je najprimernejše, da je nastanjen v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, kjer je pod stalno kontrolo usposobljenega medicinskega in negovalnega kadra. Težav, ki so povezane z njegovo boleznijo, pa tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako pa tudi ni možno na kakšen drugačen način preprečiti ogrožanja njegovega zdravja in zdravja ljudi v njegovi okolici.

7. Tako ugotovljenih pogojev za zadržanje v varovanem oddelku udeleženec zgolj z njihovim (laičnim) zanikanjem ne more izpodbiti. Njegova pritožba je zato neutemeljena. Potem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v prvostopenjskem postopku tudi ni podana nobena bistvena kršitev določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).