Jedro

Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje obrazloženo ter s sklicevanjem na konkretno medicinsko dokumentacijo ugovarjala podanemu izvedenskemu mnenju in predlagala, da se postavi novega sodnega izvedenca. Tudi na zaslišanju je sodnemu izvedencu postavljala konkretna vprašanja, nato pa substancirano vztrajala pri pridobitvi novega izvedenskega mnenja in grajala zavrnitev tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje bi se moralo do njenih konkretnih in obrazloženih ter za odločitev v zadevi relevantnih pripomb, opredeliti in torej obrazložiti, zakaj jih ne sprejema. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je nujno, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče prve stopnje se, kot utemeljeno opozarja pritožba, do njenih pripomb sploh ni opredelilo. Posledično je tudi zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga utemeljena samo pavšalno in nekonkretizirano. Ker je sodišče prve stopnje kršilo dolžnost opredelitve in tožnici odvzelo možnost sodelovanja v postopku, je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 17. 10. 2014 in št. ... z dne 23. 2. 2015, da se tožnici prizna1 I. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 13. 10. 2014 dalje in tožencu naloži odločitev o pravici in višini invalidske pokojnine. Obenem je sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka sama.2

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodba je utemeljena na podlagi izvedenskega mnenja, za katerega je sodni izvedenec celo sam priznal, da je pretiraval s svojimi ocenami dogajanja in vlogo strokovnjakov, ki so sodelovali. Izvedenec bi moral, ker se njegovo mnenje ne sklada z mnenji drugih strokovnjakov, podati prepričljive strokovne argumente. Po mnenju več specialistov namreč ni sposobna za pridobitno delo, ugotovitve izvedenca pa temeljijo na njegovih špekulacijah o razmerah v službi, ustanovitvi družbe in drugih okoliščinah. Ker pri podaji izvedenskega mnenja ni izhajal le iz psihiatrične stroke, je dvom v strokovno pravilnost upravičen. Ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog, da se postavi novega izvedenca psihiatrične stroke, ji je kršilo pravico do sodelovanja v postopku, zato je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Njenih pripomb in ugovorov ni obravnavalo poglobljeno, v obrazložitvi se do njih ni podrobneje opredelilo, tudi zavrnitev dokaznega predloga ni argumentirano in prepričljivo pojasnjena. Postavljen sodni izvedenec ni opravil dodeljene naloge. Opredeljeval se je do dolgoletnega bolniškega staleža, neizpodbijanega dela odločb in dogajanja po 23. 2. 2015, kar pa ni predmet tega spora, med tem ko je mnenje o delazmožnosti skopo, nepopolno, neargumentirano in neprepričljivo. Ni upošteval, da se je zdravila tudi v ZD A. in Kliniki B., v Psihiatrični bolnišnici C. pa ni bila deležna le psihoedukacije, temveč je bila hospitalizirana tudi zaradi kompleksnejše obravnave. Na osebnem pregledu ji je izvedenec postavljal vprašanja iz obdobja zadnjih desetih let in tudi sicer ni bil ustrezno izveden. Ko mu je pojasnila, da je za bolnega sina ustanovila družbo, je zaključil, da je vsekakor vprašljiva in nepojasnjena tudi njena aktivnost v lastnem podjetju, ki naj bi ga v času bolniškega staleža ustanovila za svojega bolnega sina. Izvedensko mnenje ne temelji na zdravstveni dokumentaciji. Med zdravljenjem je opravila razna psihološka testiranja in druge diagnostične postopke. Diagnoze so ji postavljene pri več strokovnjakih, upoštevala pa jih je tudi invalidska komisija. Do tega se sodni izvedenec ni opredelil. Depresija je duševna motnja. Zdravstvena simptomatika in postavljene diagnoze sodnega izvedenca sploh niso zanimale. Izvidov ni upošteval. Potek zdravljenja v mnenju je povzel zelo pomanjkljivo in neobjektivno ter ni navajal dokumentacije, ki bi dokazovale njegove trditve. Podane življenjske okoliščine niso le nelagodnosti, temveč stresorji visoke stopnje. Neosnovano je njegovo stališče, da med dejavnike prilagoditvene motnje nesporno sodijo tudi ovire pri uresničevanju poudarjenih upokojitvenih tendenc in zapleti ter manevri, potrebni za vzdrževanje dolgoletnega bolniškega staleža, v zvezi s čimer opozarja, da je dopolnila kar 35 let delovne dobe. Ker izvedenec stališča drugih strokovnjakov ocenjuje za najmanj pretirana, če ne sramotna, se zlasti glede diagnoze posttravmatska stresna motnja sprašuje o enotnosti psihiatrične stroke. Čeprav vprašanje bolniškega staleža ni odločilno za ta spor, sodni izvedenec podatek o tem, da verjame tudi v alternativne metode zdravljenja, navaja kot ilustracijo lahkotnosti, s katero vztraja v neskončnem bolniškem staležu ob podpori stroke. Pomanjkljivosti mnenja niso bile odpravljene niti z zaslišanjem izvedenca, ki je vztrajal pri podanem mnenju. Sodišče prve stopnje ni opravilo kritične presoje strokovnih razhajanj, temveč je izdelano mnenje le akceptiralo, ne da bi to argumentirano in prepričljivo obrazložilo. Ni se opredelilo do številnih vsebinskih ugovorov in pripomb. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz vseh navedenih razlogov so bili kršeni 14., 22. in 23. člen Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, da se je ne da niti preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Poleg tega je, ker se sodišče ni opredelilo do tožničinih bistvenih navedb, podana še absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršitvi sta razlog za razveljavitev sodbe.

5. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost odločb toženca o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na drugem delu z omejitvami: brez terenskega dela in psihično manj odgovorno delo s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno od 13. 10. 2014 dalje. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da tožnica ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo na delovnem mestu, na katerem dela (inšpektor svetnik). S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožna opravljati delo na drugem delu z določenimi razbremenitvami. Sporno je, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti.

6. Sodišče prve stopnje za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s tožničino delovno zmožnostjo pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatra D.D. in ga zaslišalo. Izvedensko mnenje je v celoti sprejelo kot natančno, jasno in razumljivo ter izdalo zavrnilno sodbo, ne da bi sploh sprejelo kakšne koli zaključke in svojo odločitev tudi obrazložilo. Utemeljilo je le, da izvedensko mnenje odgovarja na zastavljena vprašanja, ugotovitve so ustrezno utemeljene in obrazložene. Le pavšalno, povsem nekonkretizirano in neobrazloženo ter celo protispisno je ugotovilo, da ni razhajanj med izvedenskim mnenjem in razpoložljivo medicinsko dokumentacijo.4

7. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Po sodni5 in ustavo sodni6 praksi mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih. Razlogi morajo biti jasni in si med seboj ne smejo nasprotovati. Iz razlogov sodbe mora izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in ugotovljeno dejansko stanje. Iz sodbe mora izhajati, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Sodnik je tisti, ki skladno z načelom proste presoje dokazov odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, in sicer po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Sodni izvedenec seveda ne more in ne sme nadomestiti vloge sodišča. Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje in ugotovilo, da naj ne bi bilo razhajanj med izvedenskim mnenjem in razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, brez kakršnih koli zaključkov in dokazne ocene ne dosega standarda obrazložene sodbe. Izpodbijana sodba zato sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, posledično pa ni mogoč njen preizkus. To seveda pomeni, da je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. V obrazložitvi sodbe se mora sodišče opredeliti tudi do vseh navedb strank, ki so za odločitev v zadevi bistvenega pomena. Pravici stranke do izjavljanja namreč ustreza obveznost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani in se, če so za odločitve bistvene, do njih v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje obrazloženo ter s sklicevanjem na konkretno medicinsko dokumentacijo ugovarjala podanemu izvedenskemu mnenju in predlagala, da se postavi novega sodnega izvedenca.7 Tudi na zaslišanju je sodnemu izvedencu postavljala konkretna vprašanja, nato pa substancirano vztrajala pri pridobitvi novega izvedenskega mnenja in grajala zavrnitev tega dokaznega predloga.8 Sodišče prve stopnje bi se moralo do njenih konkretnih in obrazloženih ter za odločitev v zadevi relevantnih pripomb, opredeliti in torej obrazložiti, zakaj jih ne sprejema. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je nujno, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo.9 Sodišče prve stopnje se, kot utemeljeno opozarja pritožba, do njenih pripomb sploh ni opredelilo. Posledično je tudi zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga utemeljena samo pavšalno in nekonkretizirano. Ker je sodišče prve stopnje kršilo dolžnost opredelitve in tožnici odvzelo možnost sodelovanja v postopku, je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kar pritožba tudi uveljavlja.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti. Potrebno bo dokazno oceniti vse že izvedene dokaze, vključno z že pridobljenim izvedenskim mnenjem, zlasti glede na izvide z dne 31. 3. 2014 (priloga A/6), z dne 11. 2. 2014 (priloga A/7) in z dne 8. in 14. 11. 2013 (priloga A/9). Ob tem bo potrebno presoditi, ali so podani pogoji iz 254. člena ZPP za postavitev novega sodnega izvedenca, in če so, pridobiti novo jasno, popolno in strokovno utemeljeno izvedensko mnenje o tožničini delazmožnosti v času do dokončnosti izpodbijane odločbe. Če bo to potrebno, bo ob izpolnjenih pogojih iz 62. člena ZDSS-1, po uradni dolžnosti izvedlo še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja (na primer zaslišalo tožničino lečečo psihiatrinjo). Šele na to bo mogoče ponovno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca ter s tem v zvezi, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti ali ne. Pri tem se bo potrebno opredeliti do vseh tožničinih relevantnih navedb in pripomb.

10. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji, in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških pritožbe, pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

1 Pravilno se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti. 2 Že na podlagi 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj krije zavod, torej toženec, svoje stroške ne glede na izid postopka. Sicer pa toženec stroškov postopka niti ni priglasil. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 11. točka obrazložitve sodbe. 5 Na primer Psp 600/2015. 6 Na primer UP-147/2009, Up-609/12-21. 7 Pripravljalna vloga z dne 2. 2. 2017 v sodnem spisu na listovni številki 39-41. 8 Zapisnik z naroka z dne 19. 4. 2017 v sodnem spisu na listovni številki 46-47. 9 Ustavno sodišče RS že v odločbi št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001.