Jedro

ZUPJS za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Izrek

I. Upravno sodišče RS ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnica v tožbi navaja, da je 4. 7. 2013 pri Ministrstvu za delu, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) vložila predlog za uvedbo postopka po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bil s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo Kranj (v nadaljevanju CSD Kranj) št. 1233-49/2012 z dne 7. 12. 2012 po prepričanju tožnice nedvomno prekršen materialni predpis. Sodišču predlaga, da ministrstvu naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe odloči o zahtevi tožnice po nadzorstveni pravici in razveljavi odločbo CSD Kranj z dne 7. 12. 2012 iz razloga po drugem odstavku 274. člena ZUP ter toženki naloži plačilo njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z odločbo CSD Kranj št. 1233-49/2012 z dne 7. 12. 2012, ki jo je le-ta izdal po uradni dolžnosti v zadevi oprostitve plačila institucionalnega varstva v zavodu - Domu upokojencev A., je le-ta odločil: - da z veljavnostjo te odločbe preneha veljati odločba CSD Kranj z dne 23. 10. 2012 (1. točka izreka); - da je B.B oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 539,20 EUR od 1. 11. 2012 (2. točka izreka); - da glede na oprostitev iz 2. točke izreka te odločbe prispevek B.B. znaša 388,63 EUR (3. točka izreka); - da se oprostitev iz 2. točke izreka te odločbe spremeni ob vsakokratni uskladitvi dohodkov upravičenca (4. točka izreka); - da je C.C. oproščena plačila storitve za upravičenko iz 2. točke izreka v celoti (5. točka izreka); - da je D.D. oproščena plačila storitve za upravičenko iz 2. točke v višini 353,62 EUR (6. točka izreka); - da je glede na oprostitev iz 6. točke izreka prispevek D.D. 185,58 EUR (7. točka izreka); - da storitev za upravičenko iz 2. točke izreka v višini razlike med oprostitvijo upravičenke in prispevki zavezancev doplača Občina E. - tožnica (8. točka izreka).

Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi.

Po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena ZPP).

Sodišče ugotavlja, da je CSD Kranj odločbo z dne 7. 12. 2012 izdal po uradni dolžnosti na podlagi 36. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ki določa, da o pravicah iz javnih sredstev odloča CSD, ki je krajevno pristojen po predpisih o socialnem varstvu. Po določbi 1. člena ZUPJS ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem besedilu pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja. Skladno s 6. členom ZUPJS centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do subvencij in plačil, in sicer je v 5. točki tega člena določeno, da odločajo o oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) pa v 4. točki prvega odstavka 11. člena med storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, uvršča tudi institucionalno varstvo, ki po prvem odstavku 16. člena ZSV obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Po drugem odstavku 99. člena ZSV se sredstva za financiranje pravic in prispevkov oziroma storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, financirajo iz proračuna občine, na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče. Določba 37. člena ZUPJS pa določa postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V 38. členu ZUPJS je nadalje določeno, da o pritožbi zoper odločbo CSD odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. Tretji odstavek 38. člena ZUPJS pa določa, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Po stališču sodišča gre za specialno določbo posebnega zakona, ki ureja tudi vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, kot so le-te opredeljene v 1. členu ZUPJS, torej tudi o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo (5. točka 6. člena ZUPJS). Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) v prvem in drugem odstavku 7. člena izrecno določa, v katerih sporih je za odločanje podana pristojnost socialnega sodišča. V tretjem odstavku istega člena pa določa, da je socialno sodišče pristojno odločati tudi o socialnih sporih, za katere tako določa zakon. ZUPJS torej za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Kot izhaja tudi iz prvega odstavka 58. člena ZDSS-1, so socialni spori spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V predmetni zadevi pa gre ravno za spor glede obveznosti tožnice, torej občine kot pravne osebe, s tem, da je pristojnost socialnega sodišča določena v tretjem odstavku 38. člena ZUPJS (tako tudi: sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Ljubljana Psp 483/2013 z dne 9. 1. 2014).

Po povedanem se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.