Jedro

Za prejudicialni ničnostni zahtevek ni treba posebej opredeljevati njegove vrednosti, saj je upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.

2.Pritožuje se tožeča stranka, uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter ugotovi, da je za postopek pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, podredno pa naj sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3.Pritožniki navajajo, da je sodišče svojo odločitev temeljilo na prednostnem odločanju o kondikcijskem zahtevku, češ da je ugotovitev o ničnosti zahtevka v celoti odvisna od odločitve glede kondikcijskega zahtevka. Ker to ne drži, je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. V resnici je kondikcijski zahtevek odvisen od ugotovitve, ali je pogodba nična. Zmotno in nepopolno je sodišče ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo kondikcijskega zahtevka in tudi v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Znesek 10.755,23 EUR je znesek že plačanih kreditnih obrokov ob vložitvi tožbe, končni znesek kondikcijskega zahtevka pa je odvisen tudi od odločitve o začasni odredbi v postopku Z 169/2025; če bo tam sodišče ugodilo ugovoru, se bo znesek v tem pravdnem postopku povečal z vsakim plačanim obrokom in nihanjem menjalnega tečaja. V tem primeru bo znesek gotovo presegel 20.000 EUR. Če bo prišlo do naknadne spremembe stvarne pristojnosti, bo moralo okrožno sodišče ponovno izvajati že izvedene dokaze, kar bo dodatno oškodovalo tožnike in lahko bo kršena njihova pravica do odločanja v razumnem roku. Znesek 10.755,23 EUR predstavlja le interni izračun tožnikov po splošno dostopnih informativnih izračunih, pridržali pa so si pravico do spremembe tožbenega zahtevka. Šele ko bo tožena stranka predložila izpiske in izračune, bo znan dokončni znesek kondikcijskega zahtevka, ki predstavlja le del dejanske višine celotnega spora. Celotno vrednost spora predstavljata ugotovitveni in kondikcijski zahtevek. Ugotovitveni zahtevek predstavlja znesek vrednosti kredita, kar je bilo na dan izplačila 86.712,49 EUR, po današnjem tečaju pa 147.106,02 EUR. O medsebojni povezanosti takih zahtevkov je odločilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 24/2025.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ni res, da je sodišče prve stopnje zapisalo, da bo prednostno odločalo o kondikcijskem zahtevku. V točki 3. izpodbijanega sklepa je pravilno navedlo, da je ničnostni zahtevek v razmerju do kondikcijskega zahtevka prejudicalne narave ter da skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča za prejudicalni ničnostni zahtevek ni treba posebej opredeljevati njegove vrednosti, saj je upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka. To stališče je že utrjeno v sodni praksi

in mu pritožbeno sodišče pritrjuje.

6.Skladno z določili 39. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se v tej pravdi kot vrednost spornega predmeta upošteva znesek s tožbo zahtevanega plačila 10.755,23 EUR. Pritožbeno ugibanje, kaj se lahko zgodi v drugem sodnem postopku in kako bi to vplivalo na ta postopek, je brezpredmetno. Odločilen je v tožbi zahtevan znesek. Enako velja za navedbe, da tožniki še niti ne vedo natančno, koliko naj bi jim bila tožena stranka dolžna plačati v primeru ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe.

7.V zadevi I Cp 24/2025 Višje sodišče v Mariboru ni obravnavalo za določitev stvarne pristojnosti v tej zadevi relevantnih vprašanj. Ugotavljalo je medsebojno povezavo postopka iz tožbe za ugotovitev ničnosti in iz nasprotne tožbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

8.V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Tudi nobene kršitve iz 2. odstavka 350. člena ZPP, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in dejstvu, da je bila pritožba vložena zoper sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo ob predhodnem preizkusu tožbe, ko tožba sploh še ni bila vročena toženi stranki in še ne gre za kontradiktoren postopek. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške tega pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VS RS II Ips 303/2024, sklep VSM I Cp 892/2024.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 39

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.