Jedro

V postopku za izdajo začasne odredbe se tožeča stranka ne more z uspehom sklicevati na nezakonitost izpodbijane točke odločbe, saj sodišče pravne presoje zakonitosti izpodbijane točke odločbe ne more opraviti in o tem sprejeti pravnega zaključka pred odločanjem o tožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

V upravnem sporu tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke z dne 9.11.2004, s katero je le-ta odločila: (1) da mora družba T. Slovenije d.d. L. (T.) za zagotavljanje javno dostopnih imenikov tožeči stranki posredovati vse podatke o svojih naročnikih javno dostopnih telefonskih storitev, ki ne nasprotujejo objavi v javno dostopnem imeniku, ki so določeni v 1., 3., 4., 5., 6. in 8. točki 1. odstavka 110. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) v dogovorjeni obliki in pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno naravnanimi in nediskriminatornimi pogoji, (2) da znaša stroškovno naravnana cena za posredovanje podatkov iz 1. točke izreka 89,00 SIT brez DDV za enega naročnika iz te točke izreka, pri čemer mora T. posredovati te podatke eno leto od sklenitve pogodbe enkrat tedensko, če pa se pojavi več odjemalcev teh podatkov, se stroškovno naravnana cena brez DDV določi tako, da se 178,00 SIT deli s številom teh odjemalcev, (3) da znaša stroškovno naravnana cena za posredovanje podatkov iz 1. točke izreka za enkratno posredovanje 7,40 SIT brez DDV za enega naročnika iz 1. točke izreka, (4) da mora T. v roku 7 dni od vročitve odločbe cene iz 2. in 3. točke tega izreka objaviti v svojem ceniku pod novo rubriko "posredovanje podatkov", (5) da sme tožeča stranka prejete podatke iz 1. točke izreka uporabljati le za zagotavljanje javno dostopnih imenikov, (6) da mora tožeča stranka vse naročnike, o katerih je pridobila podatke iz 1. točke tega izreka brezplačno obvestiti o namenu imenika in od njih pridobiti soglasje za objavo v javno dostopnem imeniku in (7) da mora T. s tožečo stranko v 15 dneh od vročitve te odločbe skleniti pogodbo v skladu s to odločbo in kopijo pogodbe dostaviti toženi stranki. Tožeča stranka izpodbija 2., 3. in 6. točko izreka odločbe kot nezakonite in predlaga sodišču, naj na podlagi 61. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) po izvedenem dokaznem postopku na javni glavni obravnavi samo odloči o stvari tako, da določi pogoje, pod katerimi mora T. tožeči stranki posredovati podatke o svojih naročnikih javno dostopnih telefonskih storitev.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, vloženo na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se šteje, da tožeča stranka ne krši obveznosti iz 6. točke odločbe z dne 9.11.2004, če v Uradnem listu RS objavi obvestilo o začetku izdajanja javno dostopnega telefonskega imenika v elektronski obliki, z možnostjo dostopa preko spletnih strani, v katerem bodo vključeni naročniki operaterja T. Slovenije d.d., L., o namenu tega imenika in o vseh nadaljnjih možnostih uporabe teh podatkov, predvsem na podlagi iskalnih funkcij ter o možnostih naročnikov preveriti vpisane podatke, zahtevati njihovo spremembo ali njihov izbris ter o zavrnitvi vpisa njihovih podatkov v javni imenik. Predlagana začasna odredba pa naj bi veljala do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da sporno pravno razmerje, katerega drugačno začasno ureditev tožeča stranka uveljavlja z zahtevo, predstavlja v izpodbijanem aktu določitev pogojev uporabe podatkov o telefonskih naročnikih, ki jih tožeča stranka kot izdajatelj telefonskega imenika mora spoštovati, in sicer: "da mora vse naročnike, o katerih je pridobila podatke, brezplačno obvestiti o namenu imenika in od njih pridobiti soglasje za objavo v javnem dostopnem imeniku". Tožeča stranka z zahtevo za začasno odredbo poskuša doseči (začasno) določitev drugačnih pogojev uporabe podatkov o telefonskih naročnikih v zvezi z izdajo telefonskega imenika, kot so določeni v izpodbijani odločbi oziroma, da ji pogojev, določenih z naloženimi ravnanji v izpodbijani odločbi, ne bi bilo treba spoštovati. Takega predloga začasne ureditve spornega pravnega razmerja, kar se vsebinsko pokriva z zahtevo tožbe (pri čemer gre formalno za zahtevo po odpravi izpodbijane 6. točke odločbe kot nezakonite, vsebinsko pa za zahtevo, da se prepreči pravno učinkovanje te točke odločbe) s tem, ko se zahteva, naj se dopusti nespoštovanje izpodbijane odločbe oziroma izpodbijane točke odločbe, pa se z zahtevo za začasno odredbo ne more uveljavljati, saj bi na ta način sodišče še pred odločitvijo o tožbi tožeči stranki omogočilo nespoštovanje odločbe oziroma posamezne njene točke kot nezakonite, ne da bi bila nezakonitost pred tem ugotovljena, s čemer bi sodišče prejudiciralo odločitev o tožbi. Zahtevana začasna odredba bi tožeči stranki dovolila opustitev ravnanja v skladu z izpodbijano 6. točko odločbe (predhodno pridobitev soglasja naročnikov) v zvezi z izdajo telefonskega imenika, česar kasneje po eventualni zavrnilni sodbi ne bi bilo mogoče več storiti (saj bi tožeča stranka telefonski imenik pred tem že izdala na podlagi pogojev uporabe podatkov iz začasne odredbe). V postopku za izdajo začasne odredbe pa se tožeča stranka tudi ne more z uspehom sklicevati na nezakonitost izpodbijane točke odločbe, saj sodišče pravne presoje zakonitosti izpodbijane točke odločbe ne more opraviti in o tem sprejeti pravnega zaključka pred odločanjem o tožbi. Ker predlagana ureditev spornega pravnega razmerja po vsebini ni dopustna, se sodišče prve stopnje ni spuščalo še v ugotavljanje izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev, saj morajo za izdajo začasne odredbe biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji kumulativno.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da v 6. točki odločbe z dne 9.11.2004 ni določeno, na kakšen način je dolžna tožeča stranka pridobiti soglasje za objavo v javno dostopnem imeniku. Zato je s predlagano začasno odredbo le opredelila način, na podlagi katerega se o namenu imenika lahko seznani celotna javnost oziroma vsi obstoječi naročniki, ki imajo zagotovljeno tudi možnost zahtevati spremembo njihovih podatkov ali njihov izbris oziroma imajo možnost zavrniti vpis njihovih podatkov v javni imenik. Na ta način je po njenem mnenju zadoščeno zahtevi po pridobitvi soglasja iz 6. točke izpodbijane odločbe, saj je vsakemu naročniku dana možnost zahtevati izbris podatkov oziroma zavrniti njihov vpis v nov imenik. Soglasje je mogoče pridobiti na več različnih načinov, predlagala je določitev objave v Uradnem listu Republike Slovenije kot enega izmed sprejemljivih načinov. Zato je ugotovitev sodišča, da bi ji bilo z izdajo začasne odredbe omogočeno, da ne spoštuje navedene 6. točke izpodbijane odločbe, napačna. Iz navedenega razloga je neutemeljeno razlogovanje sodišča, po katerem vrnitev v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbe ne bi bila več mogoča. S tožbenim zahtevkom izpodbija 2., 3. in 6. točko predmetne odločbe in ne le 6. točko, zaradi česar ni mogoče govoriti o popolnem prekrivanju tožbenega zahtevka s predlogom za izdajo začasne odredbe. Podrobno je obrazložila in utemeljila hujše škodljive posledice, ki že nastajajo oziroma bodo nastale. Če sodišče ne bo izdalo predlagane začasne odredbe, teh škodljivih posledic, v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku, ne bo več mogoče sanirati.

T. Slovenije d.d., L. (stranka z interesom) v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča z izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče dopustiti nespoštovanja v upravnem sporu izpodbijane odločbe oziroma izpodbijane 6. točke te odločbe, saj bi ta odločitev sodišča prve stopnje pomenila prejudiciranje odločitve o tožbi. Pred presojo nezakonitosti v upravnem sporu izpodbijanih točk sporne odločbe tožene stranke sodišče prve stopnje namreč ne more izdati takšne začasne odredbe, s katero bi ugotovilo, da predlagana začasna ureditev stanja ne pomeni kršitve obveznosti tožeče stranke iz 6. točke odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija v upravnem sporu. Izdaja začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ki jo v obravnavani zadevi predlaga tožeča stranka, bi pomenila, da bi tožeča stranka lahko izdala telefonski imenik na podlagi pogojev uporabe podatkov iz začasne odredbe, ki jo je predlagala v tem upravnem sporu. Zato se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je ob razlagi in uporabi določb 2. odstavka 69. člena ZUS v izpodbijanem sklepu vzpostavljeno ustrezno ravnovesje, ki upošteva pravice in interese tudi tožene stranke v postopku ter tudi javni interes. Za odločitev v zadevi ni pravno pomembno, da se tožbeni zahtevek v celoti ne pokriva z zahtevo za izdajo začasne odredbe, temveč je pomembno, da se pokriva glede izpodbijane 6. točke izreka sporne odločbe, katere zakonitost se bo šele presojala v upravnem sporu. Tožeča stranka pa tudi sama v svoji pritožbi ugotavlja, da se tožbeni zahtevek glede 6. točke sporne odločbe pokriva s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ob takšni nedopustni predlagani ureditvi stanja pritožbeno sodišče ni presojalo ostalih formalnih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Tudi pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari v upravnem sporu, v tem pritožbenem postopku ni mogoče presojati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.