Jedro

Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da bi opravljali procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen.

Strogo spoštovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti delavca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku V. D. in razveljavilo sklepa direktorja tožene stranke z dne 15.1.1996 in 24.1.1996, na podlagi katerih je bil tožnici zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da sta bila uvedba in izvedba disciplinskega postopka bistveno kršena. V posledici razveljavitve izpodbijanih sklepov je sodišče naložilo toženi stranki, da tožnico pozove nazaj na delo in ji prizna vse pravice iz delovnega razmerja, s tem, da ji vpiše v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo od 21.1.1996 do vrnitve na delo, razen za čas od 7.10.1996 do 21.1.1997, in ji izplača zapadle zneske plač z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopno sodbo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo s predlogom, da se raviziji ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne s stroškovnimi posledicami oziroma podrejeno, da se razveljavita obe sodbi nižjih sodišč in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP iz leta 1977). Po stališču tožene stranke je bil disciplinski postopek izveden v skladu z veljavno delovno pravno zakonodajo in določbami pravilnika o delovnih razmerjih, čeprav se posamezne faze postopka niso imenovale tako kot določa Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR). Za zakonitost izvedenega disciplinskega postopka pa so, po mnenju revizije, bistveni vsebinski razlogi - to je kršitev delovnih obveznosti tožeče stranke, za katere je dne 28.11.1995 izjavila, da jih ne bo več ponavljala.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), ki jo je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Materialno pravo v izpodbijani sodbi ni bilo zmotno uporabljeno.

Potrebno je poudariti, da revizijsko sodišče presoja uporabo materialnega prava na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato v reviziji ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev. Revizijsko sodišče zaradi tega ni moglo upoštevati navedb tožene stranke, ki se nanašajo na pravilnost izvedenega disciplinskega postopka, saj vse naštete okoliščine pomenijo dejanske ugotovitve. Obe sodišči pa sta ugotovili, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka tožnici ni bila vročena, prav tako ne vabilo na disciplinsko obravnavo, ki po dejanskih ugotovitvah sploh ni bila izvedena. Vse naštete okoliščine, ki predstavljajo dejansko podlago sodbe, pomenijo dejanske ugotovitve, v katere pa revizijskemu sodišču zaradi prepovedi iz določila 3. odstavka 385. člena ZPP ni dovoljeno več posegati. Sklicevanje tožene stranke, na izjavo tožnice z dne 28.11.1995 pa predstavlja novoto, ki po določbi 387. člena ZPP na revizijski stopnji ni več dopustna.

Ob dejanski ugotovitvi obeh nižjih sodišč, da so bile v disciplinskem postopku tožene stranke storjene kršitve absolutnega značaja, je pravilna njuna pravna presoja, da imajo storjene postopkovne kršitve za posledico nezakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa tožnici. Temeljna načela o disciplinskem postopku so vsebovana tako v III/7 poglavju zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in VI poglavju Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR). V omenjenih zakonskih določbah je opredeljena pristojnost disciplinskih organov za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov, njihova sestava, uvedba in izvedba disciplinskega postopka in delavčeve pravice v njem.

Eno temeljnih načel postopka je načelo zakonitosti. Po določbi 88. člena ZDR v zvezi s 54. členom ZTPDR je delavec disciplinsko odgovoren za kršitev delovnih obveznosti, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba oziroma splošni akt. V tem določilu je vsebovano materialno-pravno načelo legalitete, kar pomeni, da delavec odgovarja za kršitve samo tistih delovnih obveznosti, ki so bile kot takšne v času storitve določene ali z zakonom ali s splošnim aktom oziroma s kolektivno pogodbo. Če delovna obveznost ni v naprej določena, bodisi posamično ali primeroma, iz česar bi bila jasno razvidna obveznost delavca, da mora nekaj storiti ali da tega ne stori, delavec ne odgovarja za kršitev le-te. V primeru dokazanih kršitev pa se mu lahko izreče samo tisti disciplinski ukrep, ki je za storjeno kršitev predpisan.

Drugo temeljno načelo disciplinskega postopka je pravica do obrambe, saj mora biti delavec seznanjen z začetkom postopka in očitano kršitvijo. To načelo je varovano s pravico delavca iz 1. odstavka 62. člena ZTPDR - da je z vročitvijo zahteve obveščen o začetku disciplinskega postopka in tudi vabljen na disciplinsko obravnavo. Ta določila v disciplinskem postopku, v katerem je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, po dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč, niso bila spoštovana. Opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka tožnici pomeni takšno absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki ima sama po sebi za posledico neveljavnost disciplinske odločitve. Ali je bila tožnici vročena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali ne, je dejansko vprašanje. Če pa gre za dejansko ugotovitev v sodbi sodišča prve stopnje, ki jo je preizkušalo in upoštevalo kot podlago v svoji odločitvi tudi sodišče druge stopnje, jo mora revizijsko sodišče upoštevati kot podlago presoje, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno.

Pravica do obrambe je uzakonjena tudi v določbi 2. odstavka 63. člena ZTPDR, ki nalaga obveznost disciplinskim organom, da delavca zaslišijo. O zaslišanju delavca in o izvedbi drugih dokazov v postopku, kot tudi o obravnavi pred disciplinskim organom, se piše zapisnik. Zapisnik se sestavi tudi o posvetovanju in glasovanju (6. odstavek 63. člena). V obravnavanem primeru po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč disciplinski postopek po omenjenih določbah ni bil izveden.

Z navedenimi določili ZTPDR in ZDR so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, temveč domnevnemu storilcu disciplinske kršitve zagotavlja pravno varnost pred morebitno samovoljo in arbitrarnostjo. Predpisi o delovnih razmerjih zato ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti. S procesnimi oblikami se zagotavlja pravilnost odločanja in stanje materialne resnice, z njimi se uresničujejo procesne garancije delavcev v postopku in jih varujejo pred neupravičenimi sanmkcijami.

Zato stališče tožene stranke, da so v obravnavanem primeru relevantnejši vsebinski razlogi, ni pravno pravilno. Disciplinsko materialno in formalno (procesno) pravo obsegata norme o uporabi disciplinskih sankcij zoper kršitelje delovne obveznosti in sta neločljivo povezana med seboj. Zato ni mogoče dajati prednosti ali procesnim oblikam, ali vsebini materialnega disciplinskega prava.

Glede na navedeno reviziji zoper sodbo ni bilo mogoče ugoditi, zato jo je revzijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZTPDR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene v skladu s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).