Jedro

Neutemeljen je očitek o pomanjkljivosti mnenja CSD. Ni podlage, ki bi pristojni CSD zavezovala, da pridobiva (tudi) poročila terapevtskih inštitutov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Med predlagateljem in nasprotno udeleženko poteka postopek glede zaupanja mld. A. A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov. Predlagatelj je hkrati vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem predlaga ureditev stikov med nasprotno udeleženko in mld. hčerko ter začasno ukinitev plačevanja preživnine.

2. Sodišče prve stopnje je način izvajanja stikov med mld. A. A. in materjo, ki je bil določen s sodno poravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani N 420/2006 z dne 6. 11. 2006, začasno spremenilo tako, da deklica preživlja čas z nasprotno udeleženko vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer in en dan v tednu, ki ga uskladita z materjo. Preživninska obveznost predlagatelja pa začasno preneha (I. točka izreka). Za primer kršitve te začasne odredbe je bila kršitelju izrečena denarna kazen v višini 300 EUR (III. točka izreka); začasna odredba pa stopi v veljavo z dnem njene izdaje in traja do drugačne odločitve sodišča oz. do pravnomočne odločitve o glavni stvari (IV. točka izreka). Pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve te začasne odredbe (V. točka izreka).

3. Nasprotna udeleženka takšni odločitvi nasprotuje in pritožbenemu sodišču v pravočasni pritožbi predlaga, da začasno odredbo v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov opredeljeno ne navaja. Smiselno pa zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno/nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Opozarja, da ji ob vročitvi poročila in mnenja CSD ni bil določen rok za izjavo. Zato se na ugotovitve v poročilu ni odzvala. Mnenje je pomanjkljivo, ker v njem niso upoštevane predhodne obravnave ter poročili SCOMS in Terapevtskega inštituta ..., manjka pa tudi poročilo hčerkinega pediatra. Mnenje CSD je v očitnem nasprotju z največjo otrokovo koristjo. Hčerkina želja po selitvi k očetu je posledica njegovih škodljivih ravnanj ter „ugodnosti“, ki jih je pri njem deležna. Sodišče bi moralo raziskati ozadje prepirov med njo in hčerko ter očitke o očetovi manipulaciji. Predlagatelj nad njo že dalj časa izvaja družinsko nasilje: jo šikanira, omalovažuje, zaničuje in se do nje nespoštljivo obnaša, takšen odnos do nje pa je sedaj prevzela še hčerka. Skupaj s partnerko vsiljujeta A. A. škodljivo prepričanje in ji tako povzročata še večjo stisko. V pritožbi našteva očetova ravnanja, ki po njeni oceni izkazujejo zanemarjanje hčerke in njenih potreb. Zaradi tovrstnih ravnanj se je poslabšal njen odnos s hčerko.

Sodišče se ni ukvarjalo z vzroki za konfliktne odnose med njo in hčerko in ni ugotavljalo nasilja, ki ga predlagatelj izvaja nad njo, čeprav so ta dejstva ključnega pomena za ugotavljanje ogroženosti otroka. Določilo je manjši obseg stikov od hčerinega predloga in predloga, izhajajočega iz mnenja CSD z dne 9. 8. 2021. Oba sta predlagala, da bi se vikend stik zaključil šele v ponedeljek zjutraj. Poudarja, da si prizadeva za skupno starševstvo.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zanika navedbe nasprotne udeleženke o manipulaciji hčerke ter izvajanju nasilja nad nasprotno udeleženko. Poudarja, da je nasprotna udeleženka hčer nagnala k njemu. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Na pritožbo se je odzvala tudi mladoletna udeleženka. V vlogi navaja, da se ne želi vrniti nazaj k mami. Pri njej se počuti grozno, stalno se kregata in pri njej velikokrat joka. Želi si ostati pri očetu. Obenem zanika materine pritožbene navedbe, da so se težave začele šele, ko je zaživela pri očetu.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je o pritožbi nasprotne udeleženke odločilo na podlagi njenih navedb ter na podlagi po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z drugim odstavkom šestega in sedmega člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je delno ugodilo predlagateljevemu predlogu ter začasno uredilo stike med petnajstletno A. A. in nasprotno udeleženko – ti potekajo vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer in en dan med tednom po dogovoru – pravilna. Sodišče je ugotovilo vsa bistvena pravnorelevantna dejstva in na njihovi podlagi ob prepričljivi argumentaciji sprejelo pravilno odločitev.

9. Bistveno je, da je bilo poročilo in mnenje CSD vročeno udeležencema in da sta se z njim lahko seznanila. Oba sta imela možnost na poročilo/mnenje podati svoje pripombe in predstaviti njuno videnje zadeve. Odsotnost določitve roka za izjavo na poročilo/mnenje tako ne predstavlja nobene od kršitev določb pravdnega postopka.

10. Neutemeljen je očitek o pomanjkljivosti mnenja CSD. Ni podlage, ki bi pristojni CSD zavezovala, da pridobiva (tudi) poročila terapevtskih inštitutov itd. Poročilo in mnenje je bilo izdano na podlagi razgovorov z vsemi udeleženci postopka, tudi na podlagi razgovora z mld. A. A. Poročilo Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše (SCOMS) z dne 2. 9. 2021 in potrdilo o obravnavi na Terapevtskem inštitutu ... pa bosta predmet presoje v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče odločalo o zaupanju mld. A. A. v varstvo in vzgojo, o preživnini in stikih.

11. Postopek z začasno odredbo mora biti izveden hitro, da se v primeru ugotovitve otrokove ogroženosti izreče ustrezen ukrep, ki je v skladu z otrokovo največjo koristjo. V tem postopku odloča sodišče na podlagi standarda verjetnosti in ne izvaja vseh predlaganih dokazov, ampak le tiste, ki so bistveni za presojo otrokove ogroženosti.

12. Sodišče prve stopnje je imelo v spisovni dokumentaciji zadostno podlago za sprejeto odločitev. Pomemben temelj za odločitev predstavljata poročili in mnenji CSD z dne 16. 6. 2021 in 9. 8. 2021. Nobenega utemeljenega razloga ni, da jima sodišče ne bi sledilo. Iz poročil in mnenj ni moč zaznati manipulativnega predlagateljevega odnosa do hčerke. Dejstvo, da se s hčerino terapevtsko obravnavo ni strinjal, samo po sebi še ne kaže na njegov neustrezen odnos oz. manipulacijo. Tudi zatrjevanja o dalj časa trajajočem družinskem nasilju predlagatelja nad nasprotno udeleženko odločitve sodišča prve stopnje ne omajajo. Ugotovljeno je bilo, da se je hčerka k očetu preselila na poziv nasprotne udeleženke. Iz mnenja CSD izhaja, da predlagatelj ustrezneje prepoznava ter se odziva na hčerine potrebe po sprejemanju in spoštovanju. Med materjo in hčerjo vlada močno konflikten odnos, ki ga še nista presegli, medtem ko se je deklica pri očetu umirila, počuti se bolj razumljeno in sprejeto. Poleg tega je takšna tudi njena nedvoumno in jasno izražena želja. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča sprejeta odločitev v največjo dekličino korist. Da deklica zaživi v domačem okolju bolj stabilno in umirjeno je še posebej pomembno sedaj, ko je prestopila v srednješolsko izobraževanje. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja spremembo, ki je sama po sebi stresna.

13. Sodišče prve stopnje je stike med materjo in hčerjo določilo vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer in en dan med tednom. Pri tem je treba poudariti, da sodišče ni strogo vezano na mnenje CSD. Temu je v pretežni meri sledilo, razlika je le v tem, da se stik zaključi v nedeljo in ne šele v ponedeljek zjutraj. Ker gre za začasno odredbo, kjer so procesni standardi nižji in je bistveno, da se prepreči ogroženost otroka, bi morala nasprotna udeleženka v pritožbi podrobneje pojasniti, zakaj takšna odločitev hčerki ni v korist. Zgolj posplošeno sklicevanje na mnenje, ki – kot je bilo že prej poudarjeno – za sodišče ni zavezujoče, pa ne more imeti želene teže. 14. Pritožbeno sodišče je zaradi vsega opisanega na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti.