Jedro

V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek za izbris subjekta vpisa M., d. o. o., matična številka ... iz sodnega registra brez likvidacije, začet s sklepom tega sodišča opr. št. Srg 2016/32986 z dne 10. 8. 2016, ustavilo.

2. A. A. in B. B. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in ugotovi, da je izpolnjen izbrisni razlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa M. d. o. o., podrejeno pa, da postopek odločanja o pritožbi prekine in Ustavnemu sodišču predlaga, da svoje navodilo o načinu izvršitve svoje odločitve v odločbi U-I-57/15-13, U-I-2/16-6 dopolni tako, da bo v okoliščinah pričujočega primera mogoče na ustavno skladen način upoštevati tudi pravice lastnika nepremičnine do mirnega uživanja svoje lastninske pravice oziroma poiskati pravično ravnovesje med pravicami v koliziji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa subjekta vpisa M., d. o. o. iz sodnega registra brez likvidacije na predlog A. A. in B. B., ki sta v predlogu trdila, da sta na javni dražbi dne 22. 1. 2016 kupila nepremičnino, na kateri je stal nedokončan objekt z naslovom ... (parc. št. ... k. o. X), ter da sta se kot solastnika zadevne parcele že vpisala v zemljiško knjigo. Navedla sta, da je kot poslovni naslov subjekta vpisa M. d. o. o. v sodni register vpisan naslov ... čeprav navedeni subjekt nima njunega dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Zato obstaja izbrisni razlog po 2. točki drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v zvezi s prvim odstavkom 427. člena ZFPPIPP.

5. Zoper sklep o začetku postopka izbrisa je vložil pritožbo upnik P. d. o. o., ki je trdil, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti ter da zato niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, navedeni v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je postopek za izbris subjekta vpisa ustavilo. Ugotovilo je, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016 odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ker pravna oseba še ni nehala poslovati ali ker ima premoženje ali ker ima neporavnane obveznosti. Torej vsebinsko enak ugovor, kot ga je možno uveljavljati v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da v konkretnem primeru upnik izkazuje, da ima subjekt vpisa do njega neporavnane obveznosti. Zato je zakonska domneva, na podlagi katere je bil začet ta izbrisni postopek, po oceni registrskega sodišča izpodbita, kar pomeni, da pri subjektu vpisa izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izkazan in je zato po določbi 2. točke prvega odstavka 438. člena ZFPPIPP potrebno zoper subjekt vpisa postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustaviti. Ocenilo je, da ima glede na vsebino citirane odločbe Ustavnega sodišča v konkurenci pravic lastnika nepremičnine in pravic upnika, varstvo pravic upnika subjekta vpisa prednost pred varstvom upravičenj lastnika nepremičnine, na kateri ima subjekt vpisa registriran poslovni naslov.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Ustavno sodišče RS (US) v zgoraj navedeni odločbi ugotovilo, da je položaj upnika v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki želi doseči ustavitev izbrisnega postopka, veliko težji in neenak položaju upnika v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (točka 15. obrazložitve Odločbe US). Poudarilo je, da je primerjalo položaj upnikov glede na izbrisni razlog in ne položajev upnikov in lastnikov objektov, kjer naj bi poslovala pravna oseba (9. točka obrazložitve Odločbe US). Navedlo je, da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče razbrati, zakaj je zakonodajalec izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določil kot samostojni izbrisni razlog in zakaj je možnost izpodbiti obstoj tega izbrisnega razloga z ugovorom uredil drugače kot v primeru izbrisnega postopka po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (točka 18. obrazložitve Odločbe US). Ugotovilo je, da sta Državni zbor in Vlada navedla, da je izpodbijana ureditev namenjena varstvu pravice do zasebne lastnine lastniku objekta, ki ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, kot tudi, da je zakonodajalec dal prednost skupnemu interesu vseh upnikov, da se iz pravnega prometa izločijo subjekti, ki ne poslujejo na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, pred individualnim interesom upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve v izvršbi. Vendar je Ustavno sodišče ugotovilo, da se ti razlogi nanašajo le na okoliščine, ki naj bi zahtevale, da se izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uzakoni kot samostojni izbrisni razlog, ne izhajajo pa iz zakonodajnega gradiva in ne iz odgovora Državnega zbora ter mnenja Vlade razlogi, ki bi lahko upravičili drugačen, težji procesni in zato neenak položaj upnikov, ki želijo preprečiti izbrisni postopek in vložijo ugovor, kadar se ta postopek vodi na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi z upniki, ki vložijo ugovor v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (19. točka obrazložitve Odločbe US).

8. Pritožnika navajata, da si težko predstavljata, da bi Ustavno sodišče v spornem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v celoti želelo izključiti možnost uveljavljanja upravičenj lastnika nepremičnine oziroma zagotovitev ustreznega varstva lastnika objekta pri nemotenem uživanju njegove lastninske pravice. Navajata, da je Ustavno sodišče omenjeno odločbo sprejelo na podlagi dveh zahtev: v prvi je upnica ugovarjala izbrisu, češ da pravna oseba ima ustrezno premoženje, a se z menjavanjem naslovov zgolj izmika izpolnjevanju svojih obveznosti, v drugi pa je predlagatelj prekinil postopek, ko je lastnica nepremičnine v skladu z ZFPPIPP ugovarjala ustavitvi izbrisa zaradi neporavnanih obveznosti. V obeh primerih objektov na naslovih, na katerih sta pravni osebi vpisani v register, gre za poslovni stavbi, ki sta v celoti vsaj deloma namenjeni poslovanju pravnih oseb. Obravnavana zadeva pa se v treh pomembnih okoliščinah loči od opisanih primerov, ki jih je Ustavno sodišče imelo pred očmi ob oblikovanju citirane odločbe. Prvič, po naravi stvari gre za stanovanjsko hišo, ne za poslovni objekt, drugič, v času, ko sta pritožnika na njej pridobila lastninsko pravico, je šlo za nedokončano hišo v podaljšani tretji gradbeni fazi, v kateri ni mogel nihče ne bivati ne opravljati kakršnekoli dejavnosti oziroma poslovati in tretjič, sta pritožnika lastninsko pravico na hiši pridobila na originaren način, z uspehom na sodni dražbi, izvedeni v okviru izvršilnega postopka, brez sodelovanja ali kakršnekoli povezave z izvršilnim dolžnikom, družbo, ki pa je na tem naslovu še naprej vpisana v sodni register. Z odločbo sodišča prve stopnje naj bi bilo prekomerno in nedopustno poseženo v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice. Razlaga ustavne odločbe, po kateri bi imel ob tehtanju interesov v koliziji apriorno prednost upnik, ki bi ugovarjal izbrisu, medtem ko bi bil docela zanemarjen pravno varovani interes lastnika nepremičnine na naslovu, na katerem je lahko v sodni register vpisana neka pravna oseba, čeprav za to nima ne pravne ne dejanske podlage, pa ne bi bila ustavno dopustna. Pritožnika menita, da Ustavno sodišče ni želelo izključiti možnosti lastnika nepremičnine, da uveljavlja svojo pravico oziroma da v konkretnem primeru ob ugovoru upnika, češ da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti, dokazuje obstoj samostojnega izbrisnega razloga, da torej družba na tem naslovu dejansko ne posluje in tudi nima soglasja lastnika za vpis v sodni register na tem naslovu.

9. Po oceni pritožbenega sodišča je v danem primeru v konkurenci pravice lastnika nepremičnine do nemotenega uživanja lastninske pravice in pravice upnika, da prepreči izbris subjekta vpisa v sodni register, ker ima ta do njega neporavnane obveznosti, potrebno izhajati iz temeljnega namena, ki ga je zakonodajalec želel doseči z določbami postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki je v tem, da se iz pravnega prometa odstrani nedelujoče pravne subjekte. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v odločbi U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007, načelo pravne države zahteva, da mora zakonodajalec zagotoviti odstranitev „mrtvih“ nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa, saj se na ta način varujejo upniki in se zmanjšuje nevarnost pri poslovanju (točka 13 obrazložitve Odločbe US). Kot je navedlo Ustavno sodišče, pa pri pravni osebi, ki ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ni nujno, da sploh gre za nedelujoči subjekt, še posebej, če upnik razpolaga z dokazom, da ima pravna oseba premoženje. Z uporabo teleološke razlage prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP pa bi bilo mogoče priti do sklepa, da lahko upnik prepreči izbris ne glede na izbrisni razlog vselej, kadar uspe dokazati, da pravna oseba posluje, ima premoženje ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če je namreč tako, ne gre za nedelujočo pravno osebo, ki jo je treba odstraniti iz pravnega prometa in z izbrisnim postopkom ni bil dosežen namen, ki ga zakonodajalec zasleduje. Obstoj premoženja ali obveznosti take pravne osebe pa zahteva opravo likvidacije ali stečaja.

10. V kolikor torej pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.

11. Poleg tega se po presoji pritožbenega sodišča domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP nanaša le na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi na tiste subjekte vpisa, ki so takšno dovoljenje imeli, pa ga nimajo več. V danem primeru pa je bil subjekt vpisa, kot je to razvidno iz spisovnih podatkov, celo sam lastnik objekta na naslovu ... Ljubljana.

12. Ker je torej upniku P. d. o. o. uspelo izkazati, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, navedeni v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni mogoče izbrisati subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, v zvezi z drugo alinejo 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

14. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).