Jedro

Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremeni tako, da je toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije znesek 606,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in sklep v preostalem nespremenjenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan na svoje stroške podati soglasje, dovoliti in izposlovati priklop električne energije pri distributerju za stanovanje št. X v bloku Y, in priklop vode in plina, v nasprotnem pa je tožnica sama upravičena podati vlogo za priklop električne energije in vode ter izposlovati priklop električne energije, vse na stroške toženca, v roku 8 dni (I. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožencu prepoveduje, da v bodoče odklopi vodo v navedenem stanovanju (II. točka izreka); razsodilo, da se tožencu prepoveduje, da v bodoče odklopi električno energijo v navedenem stanovanju (III. točka izreka); odločilo, da mora toženec tožnici plačati njene potrebne pravdne stroške v višini 1.213,29 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) se pritožuje zoper odločitve v točkah I, II in v zavrnilnem delu točke IV sklepa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da o tožbenih zahtevkih v točkah I in II izreka ne odloči (saj nista bili več predmet postopka), v stroškovnem delu pa tako, da mora toženec tožnici plačati nadaljnjih 950,00 EUR stroškov, ter ji v plačilo naloži tudi pritožbene stroške. Navaja, da je v sedmi pripravljalni vlogi sodišče obvestila, da je toženec priklopil elektriko in da ne vztraja več pri zahtevkih iz točke I in II ter posredovala spremenjeni tožbeni zahtevek. Tožbena zahtevka iz točk I in II tako nista bila več predmet obravnave, zato sodišče o njiju ne bi smelo odločati. Sodišče bi ji moralo priznati vse priglašene stroške. Vse vloge so bile potrebne, vsak mesec je sodišču poslala nove dokaze, dopise E., da je toženec naročil odklop elektrike, da je še vedno v temi, da vsak mesec toženca poziva na priklop. Priznati bi ji moralo tudi 300 točk za pripravljalni narok, za drugi narok pa 225 točk nagrade. Tožnica je brezposelna in bi v nasprotnem primeru vse stroške preostalih vlog morala sama nositi, toženec pa je premožen in stroške zmožen plačati.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Toženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov zoper točko IV izreka sklepa in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da mu naloži v plačilo potrebne pravdne stroške v korist računa Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je bila tožnica v tem postopku upravičenka do brezplačne pravne pomoči in so bili vsi njeni stroški financirani iz sredstev Republike Slovenije, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da mora toženec priznane stroške plačati tožnici. Sodišče je tudi po višini potrebne pravdne stroške napačno odmerilo, saj ni upoštevalo določbe petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

6. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

7. Pritožba toženca je utemeljena, pritožba tožnice ni utemeljena.

8. Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da izjave toženca, da bo dal vlogo za ponovni priklop elektrike (za stanovanje v katerem je tožnica najemnica), ni mogoče šteti za pripoznavo tožbenega zahtevka (18. točka obrazložitve), tožničinih izjav v sedmi pripravljalni vlogi, da ima še vedno pravni interes, da sodišče odloči o prepovednem delu zahtevka in naj brez naroka izda le še sklep o prepovedi bodočih odklopov električne energije, pa ne za delni umik tožbe. Pravilno in zakonito je tako sodišče prve stopnje odločilo o vseh tožbenih zahtevkih.1

9. Toženec je na tožbo odgovoril, tožnica pa je poleg tožbe vložila še sedem pripravljalnih vlog, v katerih je v pretežni meri ponavljala opis dejanskega stanja in sodišču sporočala, da je stanje nespremenjeno kljub njenim ponavljajočim zahtevam, da toženec vzpostavi prejšnje stanje ipd. Sodišče prve stopnje ji je nagrado priznalo za štiri pripravljalne vloge, za tri pa je menilo, da za pravdo niso bile potrebne, s čimer pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok. Za drugi narok ji je odmerilo 150 točk, kolikor znaša s tarifo – v sporu zaradi motenja posesti – predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na nadaljnjem naroku za glavno obravnavo.

10. Odmero potrebnih pravdnih stroškov tožnice v višini 1.213,29 EUR bi tako pritožbeno sodišče sprejelo kot pravilno, če tožnico ne bi zastopal odvetnik v okviru tožnici priznane brezplačne pravne pomoči. V takšnem primeru je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovico zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi (peti odstavek 17. člena Zodv), v konkretnem primeru v višini 606,65 EUR. Toženec pa mora te stroške tožnici, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (tretji odstavek 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pripominja, da so po sedmem odstavku 30. člena tega zakona kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo od zneska, ki ga sodišče prisodi stranki in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški tarifi, nični.

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in sklep o stroških ustrezno spremenilo, pritožbo tožnice pa zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo (3. in 2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

12. Glede pritožbenih stroškov je še odločilo, da vsaka stranka nosi sama svoje stroške. Ker je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je prezrlo, da je bila tožnici z odločbo pristojnega organa odobrena brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča pritožbenih stroškov toženca ni mogoče naprtiti tožnici. Ta pa sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bila uspešna.

1 Takšna odločitev pa tudi ni vplivala na odmero pravdnih stroškov, saj je sodišče prve stopnje tožnici priznalo (potrebne) pravdne stroške v celoti.