Jedro

V tem sporu je sodišče odločalo o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja. Skladno z 2. odstavkom 25. člena ZOdvT, vrednost predmeta zato znaša 3.500,00 EUR. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe Bpp. Glede na navedeno je treba pri odmeri stroškov upoštevati 36. člen ZOdvT, kjer je urejena določitev nagrade, glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje (V. točka izreka) spremeni tako, da se znesek "221,50 EUR" nadomestil z zneskom "208,92 EUR".

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim stroškovnim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati njegove stroške postopka v višini 221,50 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka pa od prvega naslednjega dne do plačila še zakonske zamudne obresti in sicer na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo dejstva, da je bila tožniku po odločbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 533/2010 z dne 6. 12. 2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč. Tako je sodišče, namesto po določbi 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami), ki se nanaša na določitev nagrade glede na vrednosti predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna, upoštevalo ter stroške odmerilo po določbi 25. člena ZOdvT, torej od vrednosti predmeta, ki znaša 3.500,00 EUR. Tudi DDV ni bil pravilno obračunan, saj je sodišče namesto 22 % upoštevalo 20 % DDV. Ob pravilni uporabi materialnega prava znesek stroškov tako namesto 221,50 EUR znaša 208,92 EUR. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče stroškovni sklep ustrezno spremeni.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje glede odmere in priznanja stroškov, nepravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče odločalo v sporu, v zvezi s priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Skladno z 2. odstavkom 25. člena ZOdvT, vrednost predmeta tako znaša 3.500,00 EUR. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe Bpp 533/2010 z dne 6. 12. 2010. Glede na navedeno pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče v tem primeru pri odmeri stroškov upoštevati 36. člen ZOdvT, kjer je urejena določitev nagrade, glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna. V 1. odstavku je določeno, da če se nagrade postavljenega ali dodeljenega odvetnika določijo glede na vrednost predmeta, se pri vrednosti predmeta nad 3.000,00 EUR namesto nagrad po 12. členu tega zakona določijo nagrade s količnikom 1 in sicer pri vrednosti predmeta do 3.500,00 EUR znaša nagrada 129,00 EUR. Nagrada za postopek po tar. št. 3100 tako znaša 167,70 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 pa 154,80 EUR ter 20,00 EUR za materialne stroške, torej skupno 342,50 EUR. Navedeni znesek je potrebno povečati še za 22 % DDV glede na to, da je bila storitev opravljena po 1. 7. 2013. Skupen znesek nagrade tako znaša 417,85 EUR. Ker je tožnik v sporu uspel v višini 50 %, kot je to odločilo že sodišče prve stopnje in kar očitno glede na pritožbene navedbe ni sporno, pravilen znesek odmerjene nagrade tako znaša 208,92 EUR.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje opr. št. V Ps 2950/2010 z dne 18. 9. 2013 (V. točka izreka) spremenilo tako, da je znesek "221,50 EUR" nadomestilo z zneskom "208,92 EUR".