Jedro

Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi. 2. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

V 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino tožbo, v kateri je zatrjevala, da so ji bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine po sklepu davčnega organa prve stopnje o davčni izvršbi z dne 24.4.2006. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, v 3. točki izreka pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks.

V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica vložila tožbo zaradi varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS. Ustavne pravice naj bi ji bile kršene z navedenim sklepom davčnega organa prve stopnje o davčni izvršbi z dne 24.4.2006. V tožbi je tožnica zatrjevala, da ni imela kot stranka v postopku možnosti ugovarjati ugotovitvam davčnega organa, s čimer ji je bila kršena pravica do obrambe iz 29. člena Ustave RS in pravica iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker v postopku ni imela možnosti ugovarjati ugotovitvam davčnega organa. Zahtevala je tudi, da se ji do odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev obveznosti, ki se izterjujejo po prej navedenem sklepu davčnega organa.

V razlogih izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na zavrženje tožbe, sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnica v tej zadevi s tožbo uveljavlja sodno varstvo zaradi kršitve ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS, ki naj bi ji bile kršene z nezakonitim sklepom davčnega organa prve stopnje o davčni izvršbi z dne 24.4.2006, zoper katerega je imela možnost vložiti pritožbo, ki pa je ni vložila. Sklicuje se na določbe 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka 3. člena ZUS, po katerih sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZUS pa upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Navedeno pomeni, da je imela tožnica sodno varstvo v zvezi s kršitvijo ustavnih pravic, ki naj bi ji bile kršene z nezakonitim sklepom prvostopnega davčnega organa, zagotovljeno v upravnem sporu, pod pogojem, da bi zoper navedeni prvostopni sklep vložila pritožbo. Ker pa tožnica zoper citirani prvostopni sklep pritožbe ni vložila, sodnega varstva, ki ji je sicer zagotovljen v upravnem sporu, iz tega razloga ne more uveljavljati (2. odstavek 4. člena ZUS). Zato tudi spor po 3. odstavku 1. člena ZUS, kot oblika subsidiarnega sodnega varstva, v obravnavanem primeru ni dopusten.

V razlogih, ki se nanašajo na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa (zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe) pa sodišče prve stopnje navaja, da je moralo ob smiselni uporabi 5. točke 1. odstavka 34. člena ZUS ob zavrženi tožbi zavreči tudi tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker je vložena tožba procesna predpostavka za vložitev začasne odredbe.

Tožnica vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno navedlo, da se zoper sklep o davčni izvršbi ni pritožila. Da se je pritožila tako sama, kot njen odvetnik, prilaga fotokopiji navedenih pritožb in kopijo potrdila o oddani pošiljki oziroma potrjeno povratnico o prejemu. Ker ni imela pravice kakorkoli sodelovati v postopkih davčnega organa niti se braniti, meni, da je bil kršen 29. člen Ustave RS ter 6. člen EKČP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Ker je prejemnica denarne socialne pomoči prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Iz sodnega spisa je razvidno, da je tožnica v tej zadevi vložila tožbo zaradi varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS. Ustavne pravice naj bi ji bile kršene z nezakonitim sklepom davčnega organa prve stopnje o davčni izvršbi z dne 24.4.2006, katerega je tožbi priložila. Tožnica v tožbi ni navedla, da se je zoper navedeni sklep prvostopnega davčnega organa pritožila na organ druge stopnje, ampak je uveljavljala zgolj kršitev ustavnih pravic v zvezi z navedenim sklepom. Zato je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS ter da bi imela tožnica zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper navedeni prvostopni sklep davčnega organa pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS). Na tej podlagi je tožbo ob njenem predhodnem preizkusu na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena ZUS pravilno zavrglo.

Tožnica šele v pritožbi navaja, da se je zoper navedeni sklep prvostopnega davčnega organa pritožila. V zvezi s tem je pritožbi priložila nekatere listine, iz katerih je to razvidno. Vendar navedeno na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva. Tožnica ima namreč zoper odločitev tožene stranke kot upravnega organa druge stopnje zagotovljeno sodno varstvo v skladu z 2. odstavkom 1. člena in 1. odstavkom 3. člena ZUS. Ker torej v zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS, je bila odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju tožbe pravilna.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožnice zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu izpodbijani sklep potrdilo.

K 2. točki izreka : Pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je treba kot prepozno zavreči. Po 5. odstavku 69. člena ZUS se zoper sklep, s katerim sodišče odloči o zahtevi za izdajo začasne odredbe, stranke lahko pritožijo v treh dneh od vročitve sklepa. Če je pritožba vložena po preteku navedenega roka je prepozna in jo je treba zavreči. Iz povratnice o vročitvi, ki je v sodnem spisu, je razvidno, da je bil navedeni sklep tožnici vročen dne 8.11.2006, tridnevni zakonski pritožbeni rok (ker je bil zadnji dan sobota) pa je potekel v ponedeljek, 13. 11. 2006. Pritožba, ki jo je tožnica vložila dne 22.11.2006 tudi zoper 2. točko navedenega sklepa, je zato prepozna. S pravnim poukom je bila tožnica seznanjena, da je zoper 2. točko izreka sklepa dovoljena pritožba v treh dneh od vročitve sklepa. Ker prepozne pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. ZPP), je na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS pritožbo tožnice zoper 2. točko izreka sklepa zavrglo vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje.

Glede prošnje za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo vrhovno sodišče tožnici pojasnjuje, da jo je prvostopno sodišče v 3. točki izpodbijanega sklepa že oprostilo plačila sodnih taks. Navedena oprostitev velja za celotni upravni spor.