Jedro

Tožniku je že bila dokončno in pravnomočno priznana pravica do invalidske pokojnine, zato je toženec zahtevo za priznanje višje pokojnine utemeljeno zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 29. 2. 2012 in sklep toženca št.... z dne 21. 11. 2011 ter se mu prizna višji znesek invalidske pokojnine in razliko izplača toženec v roku 8 dni z obrestmi od dneva nastanka invalidnosti dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je delavka toženca izračunala pošteno pokojnino v višini 586,45 EUR. Na podlagi priznanih 30 let in 4 mesece pokojninske dobe mu pripada odmerni odstotek 73,33 % in ne 60 %, kot je bilo odločeno. Navaja, da ni pravnik, ampak strojni tehnik, ki je polnil blagajno toženca. Poudarja, da invalidi niso klošarji in da se jih lahko nagradi s pokojnino 500,00 EUR, ne pa s 394,65 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet presoje sta v tem postopku upravna akta toženca in sicer dokončna odločba št. ... z dne 29. 2. 2012 in sklep opr. št. ... z dne 21. 11. 2011, s katerim je toženec tožnikovo zahtevo vloženo 16. 11. 2011 za priznanje pravice do višje pokojnine na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s sprem., v nadalj. ZUP), zavrgel. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku utemeljeno takšno odločitev štelo za pravilno in zakonito ter tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravilno je štelo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec z odločbo z dne 11.1. 2011, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 21. 3. 2011 tožniku priznal pravico do invalidske pokojnine od 1. 11. 2010 dalje v znesku 394,65 EUR na mesec. Sodnega varstva pravic dolžnik ni uveljavljal tako, da je odločba postala dokončna in pravnomočna.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je tožnik dne 16. 11. 2011 pri tožencu zahteval ponovno odmero invalidske pokojnine in sicer, da se preverijo podatki od leta 1986, ker pri odmeri naj ne bi bili upoštevani, drugim kolegom pa upoštevani. Dodatnih dokazil tožnik ni predložil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o tožnikovi pravici do invalidske pokojnine dokončno in pravnomočno odločeno z zgoraj navedenima odločbama in sicer s prvostopno odločbo z dne 11. 1. 2011, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 21. 3. 2011. Tožnik je z zahtevo z dne 16. 11. 2011 zahteval ponovni preračun invalidske pokojnine in s tem želel doseči le spremembo že pravnomočne odločbe o priznani pravici do invalidske pokojnine. Glede na takšno dejansko stanje je toženec na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo utemeljeno zavrgel. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno takšno odločitev štelo za pravilno in zakonito ter tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravilno je zaključilo, da za ponovno odmero invalidske pokojnine v zvezi z dokončno in pravnomočno odločbo, ni nobene podlage. Pravilno je poudarilo, da razen z izrednimi pravnimi sredstvi tožnik ne more doseči sprememb pravnomočne in dokončne odločbe in sicer pod pogoji, ki veljajo za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljen, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.