Jedro

Določba prvega odstavka 47. člena ZPP, na katero se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče, je določba o splošni in ne o izključni pristojnosti. Zato v zakonu ni bilo podlage, da bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.

Izrek

V tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

Tožnik je 20.2.2008 pri Okrajnem sodišču v Piranu vložil mandatno tožbo, s katero predlaga izdajo plačilnega naloga z naložitvijo tožencu, da plača vtoževano terjatev. Sodišče se je s sklepom z dne 21.2.2008 po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, ker ima toženec stalno prebivališče na območju drugega sodišča (47. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3). Po pravnomočnosti je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki pa svoje pristojnosti ne sprejema, zato vrhovnemu sodišču v dopisu z dne 16.4.2008 predlaga, da odloči o kompetenčnem sporu.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Po izrecni določbi drugega odstavka 22. člena novega ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kako drugo sodišče izključno krajevno pristojno. To lahko stori samo ob predhodnem preizkusu tožbe, v postopku z mandatno tožbo pa po prvem odstavku 438. člena ZPP do izdaje plačilnega naloga.

V obravnavani zadevi gre za premoženjski spor zaradi plačila odvetniških storitev. Za tak spor v poglavju ZPP o krajevni pristojnosti ni nobene določbe, da bi veljala izključna krajevna pristojnost. Določba prvega odstavka 47. člena ZPP, na katero se je sklicevalo prvo sodišče, je določba o splošni in ne o izključni pristojnosti. Zato v zakonu ni bilo podlage, da bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.

Vrhovno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.