Jedro

Pritožnik ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato ga je Vrhovno sodišče z dopisom pozvalo, naj v roku treh dni predloži dokazilo o tem, in ga opozorilo na posledice opustitve. Poziv je bil pritožniku vročen 9. 9. 2017, a nanj v roku ni odgovoril. Dne 21. 9. 2017 je Vrhovnemu sodišču po pooblaščencu sicer poslal vlogo, ki pa je glede na prej navedeno prepozna, zato se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do navedb v njej.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper svoj sklep II U 467/2016-11 z dne 11. 5. 2017. Pritožbo je zavrglo, ker jo je pritožnik vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zoper navedeni sklep je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.1 Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.2

5. Pritožnik ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato ga je Vrhovno sodišče z dopisom I Up 174/2017-22 z dne 24. 8. 2017 pozvalo, naj v roku treh dni predloži dokazilo o tem, in ga opozorilo na posledice opustitve. Poziv je bil pritožniku vročen 9. 9. 2017, a nanj v roku ni odgovoril. Dne 21. 9. 2017 je Vrhovnemu sodišču po pooblaščencu sicer poslal vlogo, ki pa je glede na prej navedeno prepozna, zato se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do navedb v njej.3

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo.

7. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

1 Navedena določba ZUS-1 je bila z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) spremenjena tako, da ne določa več le primerne uporabe določb ZPP, ampak njihovo subsidiarno uporabo, če ZUS-1 ne določa drugače (122. člen ZPP-E). Ker pa je bil v obravnavanem primeru izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se pritožbeni postopek konča po do sedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E), posledično pa tudi po do sedaj veljavni določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1. 2 Primerjaj npr. sklep I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014. 3 Navedbe se med drugim nanašajo na pravne kvalifikacije pooblaščenca, ki do te vloge sploh ni sodeloval v upravnem sporu kot pritožnikov pooblaščenec, iz njih pa izhaja, da niti on nima opravljenega pravniškega državnega izpita.