Jedro

Stiki pod nadzorom se določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo za razveljavitev sodne poravnave II N 286/2019 z dne 21. 4. 2022. 2. V tem postopku sta udeleženca s sodelovanjem Centra za socialno delo X. na naroku dne 21. 4. 2022 sklenila naslednjo sodno poravnavo: "I. Mladoletni B. B. (v nadaljevanju otrok) se zaupa v varstvo in vzgojo očetu (v nadaljevanju predlagatelj).

II. C. C. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) je dolžna k preživljanju sina prispevati 110,00 EUR mesečno od 1. 4. 2022 dalje na TRR očeta otroka.

III. Stiki med materjo (nasprotno udeleženko) z njenim mladoletnim sinom (otrokom) se bodo izvajali, in sicer: - vsako drugo sredo od 15.15 ure do 16.15 ure, z možnostjo podaljšanja najdlje do 17.00 ure v prostorih Centra za socialno delo Z, v prisotnosti njegovega strokovnega delavca, ali izven prostora centra (bližnji park, otroško igrišče, tudi drugod v mestu). Ta stik se izvede brez kakršnekoli prisotnosti E. E. V kolikor se bo E. E. vključil v stik, se omenjeni stik prekine. Prvi takšen stik se izvede v sredo 4. 5. 2022, naslednji 18. 5. 2022 in tako dalje, vsako drugo sredo. Telefonski stik se bo izvajal ob sobotah in ob torkih med 18.00 in 18.30 uro, z vključenim zvočnikom.

Ta sodna poravnava je strankam prebrana, se z njo strinjajo in jo podpišejo."

3. Zoper ta sklep vlagata pravočasno pritožbo predlagatelj in udeleženka RS, Center za socialno delo Z. (v nadaljevanju center).

4. Predlagatelj s pritožbo izpodbija sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je njegov pooblaščenec izpodbijani sklep prejel 13. 7. 2022, vse do 10. 8. 2022 tožbe na razveljavitev sodne poravnave CSD Z. z dne 30. 5. 2022 s strani sodišča ni prejel, sodišče mu je ni vročilo v odgovor, da bi se lahko o njej ustrezno izjavil, s čimer mu je kršilo pravico do izjave. Zato meni, da je njegova pritožba utemeljena in predlaga, da se ji ugodi, hkrati pa priglaša stroške.

5. Udeleženec CSD Z. vlaga pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, predlaga pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Odločitvi v izpodbijanem sklepu v celoti nasprotuje, sklicujoč se na 163. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se stiki pod nadzorom določajo le v okviru začasne odredbe in jih ni več mogoče določiti s končno ali kakršnokoli drugo sodno odločbo, saj so stiki pod nadzorom izjema, izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno. Odločitev, da sodna poravnava, ki določa stike pod nadzorom, ne nasprotuje prisilnim predpisom, je nepravilna. Samo dejstvo, da v prisilnem predpisu ni izrecno povedano, da se s sodno poravnavo ne smejo določiti stiki pod nadzorom, še ne pomeni, da je to tudi dopustno. Poudarja, da CSD ni bil stranka postopka v tej zadevi, sodeloval je CSD X. in ne CSD Z., torej popolnoma druga pravna oseba. Vse kar navaja sodišče v svoji obrazložitvi glede CSD, se torej nanaša na drugi CSD in ne CSD Z. CSD tako še vedno vztraja pri svojem stališču, da se mu je naložilo izvajanje stikov pod nadzorom, ne da bi sodišče predhodno pri pravem CSD preverilo ali se stiki ta dan in to uro sploh lahko izvajajo in ali je lahko strokovni delavec navzoč pri izvajanju stikov tudi izven poslovnih prostorov CSD. Vztraja, da mu ni bila dana možnost, da v postopek vstopi kot stranski udeleženec, posledično je zato prišlo do kršitve enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, to je načela kontradiktornosti. Center ni imel možnosti izreči se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so narekovale takšno vsebino sklenjene sodne poravnave.

6. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo centra nasprotuje pritožbenim trditvam kot neutemeljenim. Navaja, da se je sodna poravnava sklenila na naroku 21. 4. 2022, ki se ga je udeležila predstavnica CSD X., ki je pri sklepanju sodne poravnave aktivno sodelovala in ni izpostavila zadržke v zvezi s sklenjeno sodno poravnavo. Priglaša stroške.

7. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo centra pritožbenim trditvam nasprotuje kot neutemeljenim. Strinja se sicer, da so stiki pod nadzorom določeni za nedoločen čas, neobičajni, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, vendar pa popustila, saj so se stiki na ta način z otrokom vsaj začeli izvrševati. Strinja se, da so takšni stiki izjema in so časovno omejeni, izvajajo se lahko največ devet mesecev. Kateri CSD je v postopku sodeloval je irelevantno, stranke so se strinjale z izvedbo stikov pod nadzorom, ki so po mnenju izvedenke potrebni in otroku v korist, čemur je potrebno slediti, nenazadnje pa lahko CSD, v kolikor oceni da stiki lahko potekajo brez nadzora, poda predlog za njihovo spremembo. Stroškov ne priglaša. 8. Pritožbi predlagatelja in centra nista utemeljeni.

9. V obravnavanem primeru je bila vložena tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki je posebna vrsta tožbe, t.i. procesnopravna tožba. To je tožba le po nazivu, po vsebini pa je izredno pravno sredstvo. Tožba se vselej vloži pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena (tretji odstavek 383. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave pa ZPP napotuje na uporabo določb o obnovi postopka (peti odstavek 393. člena ZPP). Gre za nadaljevanje prvotnega (s sodno poravnavo zaključenega) postopka z izrednim pravnim sredstvom, odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, pa je sklep (bodisi procesne narave o zavrženju po prvem odstavku 398. člena ZPP, bodisi meritorne o zavrnitvi tožbe oziroma dovolitvi tožbe in razveljavitvi sodne poravnave, izdane v prejšnjem postopku, po 400. členu ZPP).1 Sodišče prve stopnje je zato tožbo za razveljavitev sodne poravnave, sklenjene v tem nepravdnem postopku, pravilno obravnavalo v samem postopku, torej kot nadaljevanje prvotnega, s sklenjeno sodno poravnavo zaključenega nepravdnega postopka z izrednim pravnim sredstvom.

**O pritožbi predlagatelja:**

10. Pritožba predlagatelja, ki izpodbija izdani sklep zgolj iz razloga, ker mu tožba za razveljavitev sodne poravnave ni bila vročena, ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje je tožbo za razveljavitev sodne poravnave zavrglo kot nedovoljeno po prvem odstavku 398. člena ZPP, kar pomeni, da vročitev izvoda tožbe nasprotni stranki, torej v našem primeru predlagatelju in nasprotni udeleženki, ni bila potrebna. Skladno z določbo drugega odstavka 398. člena ZPP se namreč izvod tožbe za razveljavitev sodne poravnave vroči nasprotni stranki (v našem primeru predlagatelju in nasprotni udeleženki) le v primeru, če sodišče predloga ni zavrglo. V obravnavanem primeru je prišlo do zavrženja tožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko le te udeležencem postopka ni vročalo.

12. Pritožba v tej posledici ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

**O pritožbi centra:**

13. Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 32. člena ZNP-1). Ugotoviti je, da v obravnavanem primeru center v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval, v postopku na prvi stopnji in tudi pri sklepanju sodne poravnave je sodeloval kot udeleženec postopka CSD X., torej drugi javni socialnovarstveni zavod (49.a člen Zakona o socialnem varstvu - v nadaljevanju ZSV).

14. Kot je razvidno iz vložene tožbe za razveljavitev sodne poravnave, tožba, gledano po vsebini, obrazloženo ne izpodbija in tudi ne graja sodne poravnave v delu, ki se nanaša na I. in II. točko sodne poravnave, to je da se mladoletni otrok zaupa v vzgojo in varstvo očetu, predlagatelju, ter da mora zanj mati, nasprotna udeleženka plačevati preživnino, tudi ne v delu, ki se nanaša na III. točko sodne poravnave, da med materjo in otrokom potekajo stiki, sporen pa je v tej točki dogovorjen način izvajanja teh stikov. Tožba obrazloženo nasprotuje zgolj s sodno poravnavo določenemu načinu izvajanja stikov, za izvedbo katerih je bilo dogovorjeno, da se izvajajo pod nadzorom, in sicer so bili določeni stiki pod nadzorom (CSD Z.), pritožnika.

15. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da center v prejšnji točki navedenem delu sodne poravnave, torej glede tega, komu se otrok zaupa in kdo mora zanj plačevati preživnino, ter da se določijo stiki med materjo in otrokom, nima pravnega interesa za izpodbijanje, zato je njegova tožba za razveljavitev sodne poravnave v tem obsegu nedovoljena, sodišče prve stopnje jo je posledično pravilno zavrglo, čeprav iz drugih razlogov (prvi odstavek 398. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 393. člena ZPP).

16. Nadalje se je sodišče druge stopnje ukvarjalo še z vprašanjem, ali je na strani centra v preostalem delu, glede načina izvajanja stikov, ko je v sodni poravnavi določeno, da se izvajajo pod nadzorom centra, podan pravni interes na vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave. Le v tem delu se namreč sodna poravnava nanaša tudi na center (pritožnika), ki ga, kot tretjo osebo, vključuje v izvedbo stikov.

17. Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, le ti pa so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

18. Zakon kot vrsto začasne odredbe, ki se lahko izda zgolj pod pogojem, da je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, posebej opredeljuje začasno odredbo o stikih pod nadzorom (163. člen DZ). S tako izdano začasno odredbo lahko sodišče odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD, po predhodnem dogovoru z njim, pri čemer se stiki izvajajo največ dve uri na teden, tako izdana začasna odredba pa lahko traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati, niti podaljšati, kar je sicer za ostale izrečene ukrepe za varstvo koristi otroka mogoče v smislu prvega in tretjega odstavka 160. člena DZ. Pomeni torej, da je stike pod nadzorom mogoče izdati zgolj z začasno odredbo, hkrati pa je izvajanje le teh zakonsko omejeno. Stiki pod nadzorom se torej določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen. CSD, ki nadzor izvaja, mora poročati sodišču o izvedbi le tega, in ko meni, da stiki pod nadzorom niso več potrebni, ker otrok ni več ogrožen, obvesti o tem sodišče, ki mora po uradni dolžnosti takšno odredbo odpraviti, takšen predlog pa seveda lahko poda tudi CSD sam (153. člen DZ)2. In nasprotno, ob ugotovitvi, da po poteku zakonsko določenega roka devetih mesecev otrok še ogrožen, mora po uradni dolžnosti, po poteku časa, za katerega je bila izdana začasna odredba oziroma najkasneje po poteku devetih mesecev, sodišče stike omejiti na drug način ali jih odvzeti.3

19. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pred uvedbo obravnavanega postopka na predlog CSD X. (7. 7. 2020) izdalo začasno odredbo Z 3/2020 z dne 9. 7. 2020, s katero je določilo stike med otrokom in njegovo materjo (nasprotno udeleženko) pod nadzorom CSD Z., sklep je postal pravnomočen 16. 10. 2020, začasna odredba z izvajanjem stikov pod nadzorom pred navedenim CSD (pritožnikom) pa je začela potekati 15. 7. 2020 (takrat je bil izveden prvi stik). Posledica izdane začasne odredbe pred postopkom je bila pravočasna uvedba sedaj obravnavanega postopka in kot ugotavlja sodišče druge stopnje, je CSD Z. (pritožnik) izvajal stike pod nadzorom in o njih redno poročal sodišču prve stopnje v obravnavanem postopku.4

20. Ob dejstvu, da je bila sodna poravnava, v kateri so bili dogovorjeni stiki pod nadzorom, sicer v nasprotju z zakonsko določbo, da o le teh lahko odloča zgolj sodišče z začasno odredbo5 ter dejstvu, da je izdano začasno odredbo, torej stike pod nadzorom, izvajal pritožnik (CSD Z.), ki je bil zato nedvomno seznanjen z začetkom izvajanja tovrstnih stikov, je ugotoviti, da je zakonsko določen rok, ki določa najdaljši možen čas trajanja izvajanja stikov, devet mesecev, že potekel. Pomeni, da nadaljnja izvedba stikov na ta način ni več mogoča, saj sam zakon izvajanje stikov pod nadzorom izrecno omejuje na največ devet mesecev, kar pomeni, da po poteku tega časa, njihova izvedba ni več mogoča (drugi odstavek 163. člena DZ v zvezi s tretjim odstavkom 160. člena DZ). Do tega, kakšno naj bi bilo postopanje CSD in sodišča v takšnem primeru, pa se je sodišče druge stopnje opredelilo že v točki 18 obrazložitve tega sklepa.

21. V posledici vsega povedanega sodišče druge stopnje ugotavlja, da center za izpodbijanje sodne poravnave tudi v delu, ki se tiče načina izvajanja stikov, nima več pravnega interesa, kajti stiki pod nadzorom so prenehali po samem zakonu, tožba za razveljavitev sodne poravnave je zato tudi v tem obsegu nedovoljena, sodišče prve stopnje jo je posledično pravilno zavrglo, čeprav iz drugih razlogov (prvi odstavek 398. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 393. člena ZPP).

22. Glede na navedeno, in ker sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je bilo potrebno pritožbo centra kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

23. Predlagatelj, ki je edini priglasil pritožbene stroške tako za pritožbo kot odgovor na pritožbo centra, je dolžan stroške kriti sam, saj s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni prispeval k rešitvi zadeve na drugi stopnji (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

1 Glej VS RS sklep I R 31/2012 z dne 8. 3. 2012. 2 Sodišče in CSD morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi - splošno pooblastilo. 3 Glej mag. Matej Čujovič in drugi, Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, stran 533-536. 4 CSD A. je dne 7. 7. 2020 predlagal izdajo začasne odredbe Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, ki je začasno odredbo v zadevi Z 3/2020 dne 9. 7. 2020 izdalo in je slednja postala pravnomočna (po ugovornem postopku) 16. 10. 2020. 5 Mag. Matej Čujovič in drugi, Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, stran 534-535.