Jedro

Način ugotovitve vrednosti nepremičnin z izvedencem ni natančneje določen v 178. čl. ZIZ, zato je v zvezi z zaslišanjem izvedenca potrebno uporabiti tudi določbe 253. in 254. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odobrilo popis in cenitev nepremičnin po cenilnih zapisnikih sodnega izvedenca kmetijske stroke J.R. z dne 28.9.2000 in sodnega izvedenca gradbene stroke A.S. z dne 5.2.2000. Na podlagi teh cenitev znaša vrednost dolžnikom lastnih nepremičnin vl. št. Z k.o. M 38,061.752,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvemu sodišču. V utemeljitvi svoje pritožbe dolžnika navajata, da iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v teku zoper dolžnika tudi (tretji) izvršilni postopek, ki naj bi ga sprožil upnik N d.d. zaradi izterjave 6,422.790,20 SIT. Dolžnika z navedenim postopkom sploh nista seznanjena in ne vesta, da je zoper njiju v teku. Prav tako pooblaščenca dolžnikov nikoli nista bili z nobenim sodnim pisanjem obveščena, da je v teku tudi izvršba tretjega upnika. Navedba sodišča, da pooblaščenca zastopata dolžnika tudi v izvršbi, ki jo je sprožila firma N d.d., tako ni točna, saj dolžnika odvetnika I.S. in S.S. nikoli nista pooblastila za zastopanje v predmetni zadevi. Sicer pa je napačno in nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Dolžnika se z ocenjeno vrednostjo nepremičnin nikakor ne moreta strinjati. Nepremičnine dolžnikov so bile ocenjene večkrat. Tako je sodni izvedenec in cenilec za gradbeno stroko M.Z. dne 17.8.1998 izdelal cenitev klavnice za perutnino in objekta za vzrejo perutnine dolžnikov in vrednost teh nepremičnin na dan 31.7.1998 ocenil na skupno 74,230.094,30 SIT. Isti izvedenec je dne 11.10.1999 opravil tudi cenitev stanovanjske hiše dolžnikov in ugotovil, da je bila na dan 30.9.1999 vredna skupno 23,032.403,10 SIT. Dolžnika tako razpolagata s cenitvami, s katerimi je bila določena bistveno večja vrednost njunih nepremičnin, ki so predmet izvršilnega postopka. Tako znaša skupna vrednost nepremičnin dolžnikov po izvedencu Y 97,262.497,40 SIT, kar je bistveno več, kot je ocenjena vrednost nepremičnin po izvedencih J.R. in A.S.. Prav tako je potrebno upoštevati, da sta dolžnika po 5.2.2000, ko je bila opravljena cenitev izvedenca A.S., za vse svoje objekte pridobila ustrezno in veljavno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, vključno z vsemi dovoljenji. Prav tako sta pridobila tudi uporabno dovoljenje, zaradi česar so navedbe v mnenju izvedenca A.S., da je potrebno hlev ob klavnici spremeniti v skladišče, neutemeljene. Zaradi navedenega tudi menita, da je 5 % znižanje prometne vrednosti pri hlevu ob klavnici neupravičeno in neutemeljeno. Dolžnika tudi menita, da je izvedenec neupravičeno zniževal prometno vrednost objektov in tako neupravičeno in napačno določil tržno vrednost objektov. Izvedenec je pavšalno za 20 % znižal vrednost vseh objektov in kot razlog navedel, da tudi po prodaji na nepremičninah obstajajo določene pravice. Katere pravice je imel izvedenec v mislih, iz mnenja ni mogoče razbrati, vendar pa na vseh nepremičninah, razen na stanovanjski stavbi, po izvedenem izvršilnem postopku dolžnika ne bosta imela nobenih pravic več. Dolžnika sta z vlogo z dne 10.2.2000 le na stanovanjski stavbi uveljavljala pravico iz 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), na ostalih nepremičninah pa teh pravic nista uveljavljala, saj za kaj takega niti ne obstoji pravna podlaga. Izvedeniško mnenje izvedenca A.S. je samo s seboj v nasprotju. Tako je izvedenec navedel, da je potrebno za 20 % znižati vrednost vseh objektov, razen samostoječega hleva, vendar pa je za 20 % znižal tudi vrednost samostoječega hleva. Neupravičeno je tudi znižanje za 6 % na račun makrolokacije. Upoštevati je potrebno, da se dolžnika ukvarjata s specifično dejavnostjo - rejo in predelavo živine ter da ima M normalne transportne povezave (tako cestno kot železniško), zaradi česar dobava dolžnikovih proizvodov končnim kupcem nikakor ni ovirana. Tako je povsem nerazumljivo, da vrednost dolžnikovih nepremičnin po izpodbijanem sklepu dosega le dobro tretjino vrednoti, ki jo je ugotovil izvedenec M.Z., upoštevaje dejstvo, da sta dolžnika objekte po izdelavi mnenja izvedenca M.Z. dogradila, izboljšala, legalizirala in pridobila uporabno dovoljenje. Dolžnika tako podajata skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predlog, da sodišče ponovno ugotovi vrednost nepremičnin, ki so predmet izvršbe, saj je med izvedeniškimi mnenji (na eni strani M.Z., na drugi pa J.R. in A.S.) prevelika razlika (okoli 60,000.000,00 SIT) in glede na dejstvo, da so po 5.2.2000 na strani dolžnikov nastopila dejstva, ki jih izvedenec A.S. očitno ni mogel upoštevati pri izdelavi svojega mnenja (pridobitev uporabnega dovoljenja). Dolžnika tako menita, da je bilo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabljeno tudi materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav, da pooblaščenca dolžnikov odvetnika I.S. in S.S., ki sta pooblaščena v prvi in drugi navedeni izvršilni zadevi v uvodu izpodbijanega sklepa in tega sklepa, nista pooblaščenca tudi v tretji izvršilni zadevi upnika N d.d. zoper dolžnika C.G. (torej samo dolžnika, ne pa tudi dolžnice) zaradi izterjave 6,422.790,20 SIT. To napako je pritožbeno sodišče v uvodu svojega sklepa odpravilo. V tej tretji izvršilni zadevi opr. št. In 00/00015 pa je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izvršbo upnika N d.d. in s svojim sklepom opr. št. In 15/2000 z dne 7.4.2000 (redna št. 5 spisa) dovolilo predlagano izvršbo za zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžniku C.G. solastnem deležu nepremičnine do 1/2, vl. št. Z k.o. M, z ugotovitvijo vrednosti zgoraj navedenega solastninskega deleža dolžnika na navedeni nepremičnini in s pristopom k že začeti izvršbi, opr. št. In 23/99. Ta sklep je bil dolžniku C.G. vročen 12. aprila 2000 in je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Stvar dolžnika je, ali bo ali pa ne tudi v tej zadevi pooblastil za svoja pooblaščenca navedena odvetnika.

Iz obravnavanega spisa izhaja, da je pooblaščencema dolžnikov bilo v pritožbi grajano mnenje oziroma cenitev sodnega izvedenca gradbene stroke A.S., vročeno dne 22.2.2000, mnenje oziroma cenitev sodnega izvedenca kmetijske stroke J.R. pa dne 19.10.2000. Vse do izdaje izpodbijanega sklepa dolžnika nista grajala navedenih mnenj oziroma cenitev, nista predlagala zaslišanja izvedencev in tudi nista predložila cenitve sodnega izvedenca M.Z., ki je bilo po njunem naročilu oziroma po naročilu njune firme izdelano že precej prej, saj nosi datum 17.8.1998. Po določbi 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave, kar v tej izvršilni zadevi pomeni do izdaje izpodbijanega sklepa. Dolžnika v svoji pritožbi nista niti poskušala izkazati, da brez svoje krivde nista mogle predložiti izvedeniškega mnenja M.Z. že prej, torej še pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa. Ker je ta izvedenec svoje cenitveno poročilo izdelal po njunem naročilu, ne pa po odredbi sodišča, ne gre za nov dokaz, temveč za navajanje novih dejstev, ki pa glede na navedene zakonske določbe ni dovoljeno.

Kljub temu pa je po mnenju pritožbenega sodišča pritožba vendarle utemeljena. Način ugotovitve vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku je določen v 178. členu ZIZ. Vrednost nepremičnine po določbi drugega odstavka sodišče ugotovi na podlagi cenitve izvedencev po tržni ceni na dan cenitve. Podrobneje ta določba ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo izvedencev, zato je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno kot subsidiarne določbe uporabiti določbe ZPP o izvedencih, predvsem 253. in 254. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. 253. člen ZPP določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izid in mnenje samo ustno na naroku ali pa naj ju da pisno pred narokom. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. 254. člen ZPP pa določa, da če je izvid izvedenca nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. Če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je mnenje izvedenca Strmeca pomanjkljivo in nejasno, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po citiranih določbah 253. in 254. člena ZPP, česar pa ni storilo. Izvedenec ni pojasnil, kako je prišel do tako velikih odbitkov oziroma znižanja tržne vrednosti glede na siceršnjo cenitev nepremičnin dolžnikov. Tako je po njegovem izračunu tržna vrednost stanovanjske hiše zmanjšana kar za 37 %, klavnice in hladilnice za piščance za 25 %, hlev za piščance ob klavnici kar za 36 %, samostoječega hleva za piščance za 23 %, pripadajočega zemljišča k ostalim trem objektom za 29,99 % in pripadajoča komunalna oprema k tem objektom tudi za 29,99 %. Sodišče prve stopnje takega izvedeniškega mnenja oziroma cenitve sploh ni ocenilo, čeprav je bilo sicer to dolžno storiti, ampak ga je takega, kakršno je pač bilo, povsem nekritično sprejelo. Tudi v izpodbijanem sklepu v njegovi obrazložitvi ni nikakršnega pojasnila sodišča prve stopnje, zakaj je sprejelo tako velike odbitke in zaradi tega zmajšanje tržne vrednosti dolžnikovih nepremičnin. Izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ni mogoče preizkusiti, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo absolutno procesno kršitev, ki jo pritožba utemeljeno uveljavlja, po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enaka procesna kršitev je bila storjena tudi zato, ker je izvedenec med kriteriji, ki vplivajo na tržno ceno, sicer pravilno in v skladu z določbo tretjega odstavka 178. člena ZIZ navedel zmanjšanje tržne vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na ocenjevani nepremičnini tudi po prodaji določene pravice. Ni pa navedel na katerih nepremičninah, saj jih je precej, ter kakšne pravice naj bi tudi po prodaji na teh nepremičninah ostale, tega pa tudi ni storilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Vse te pomanjkljivosti bo potrebno v nadaljnjem postopku odpraviti.

Pritožbene trditve, da bi bilo potrebno upoštevati, da sta dolžnika po 5.2.2000, ko je bila opravljena cenitev izvedenca A.S., za svoje objekte pridobila veljavna lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, pa pritožnika nista izkazala niti v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa in tudi pritožbi takih dokazov oziroma dokumentacije ne prilagata. Zgolj pavšalne trditve brez predloženih dokazov pa vsekakor ni mogoče upoštevati.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in novo odločanje.