Jedro

Tožnik ob naknadni kumulaciji tožbenih zahtevkov vrednosti spornega predmeta tega novega tožbenega zahtevka ni ocenil kljub v podobni situaciji že prejetem opozorilu sodišča, na izostanek te ocene pa ni reagirala niti nasprotna stranka. To ima za posledico nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Prva toženka mora povrniti tožniku 1.365 EUR stroškov revizijskega odgovora v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od 16. dne dalje pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da kupna pogodba z 2. 4. 2005 o prodaji tožnikove hiše prvi toženki po tožnikovi pooblaščenki drugi toženki ni bila sklenjena in tudi podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev te pogodbe. Ugodilo pa je drugemu podrejenemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti te pogodbe ter zato prvi toženki naložilo, da tožniku izda zemljiškoknjižno dovolilo za vpis tožnikove lastninske pravice na sporni nepremičnini v zemljiško knjigo. Zaradi take odločitve ni odločalo še o nadaljnjih podrejenih tožbenih zahtevkih za plačilo vrednosti hiše oziroma za plačilo kupnine. Odločilo je še o predlogu za izdajo začasne odredbe in o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnika in prve toženke ter v izpodbijanem delo potrdilo sodbo in sklep prvostopenjskega sodišča. 3. Prva toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlaga pa tako spremembo izpodbijane drugostopenjske sodbe, da „se podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v celoti razveljavi“ in tožbeni zahtevek zavrne.

4. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki v odgovoru primarno in obrazloženo predlaga njeno zavrženje, ukvarja pa se tudi z njeno neutemeljenostjo.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Če tožnik proti istemu tožencu uveljavlja več tožbenih zahtevkov z različno podlago, se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zato mora v tistih zadevah, v katerih je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Kadar je takih nedenarnih zahtevkov več, mora navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od njih. Povedano velja tudi za kasnejše spremembe tožbe z novimi nedenarnimi zahtevki. Če tožnik ne ravna tako in/ali ne reagira na ustrezen poziv sodišč ali morebitno opozorilo nasprotne stranke, revizija proti odločitvi ali delu odločitve ni dovoljena.

7. V obravnavani zadevi je tožnik v tožbi uveljavljal dva nedenarna zahtevka: kot glavni zahtevek je terjal ugotovitev, da kupna pogodba sploh ni bila sklenjena, kot podrejeni pa je zahteval razveljavitev pogodbe. Dejanska in pravna podlaga takih zahtevkov je različna, kljub temu pa je v tožbi navedel le eno vrednost spornega predmeta. Na poziv sodišča je z vlogo s 7. 4. 2008 sporočil, koliko ocenjuje vrednost spornega predmeta iz podrejeno uveljavljanega tožbenega zahtevka. Nato pa je tožnik z vlogo z 20. 5. 2008 spremenil tožbo tako, da je, med drugim zaradi napake v obliki, uveljavljal kot drugi podrejeni tožbeni zahtevek še ničnost sporne pogodbe. Vrednosti spornega predmeta tega novega tožbenega zahtevka ni ocenil kljub v podobni situaciji že prejetem opozorilu sodišča, na izostanek te ocene pa ni reagirala niti nasprotna stranka. V revizijski fazi postopka je izpodbijana prav odločitev o zavrnitvi pritožbe proti prisodilnemu delu prvostopenjske sodbe o ugoditvi drugemu podrejenemu tožbenemu zahtevku, torej zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Po ustaljeni sodni praksi ima izostanek ocene vrednosti spornega predmeta za posledico nedovoljenost revizije (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS s 16. 12. 1993). Enako bi veljalo tudi v primeru, če bi bil namesto revizije vložen predlog za njeno dopustitev.

8. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrnilo nedovoljeno revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški, o stroških revizijskega odgovora pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in Odvetniške tarife kot v izreku pod točko II. tega sklepa.