Jedro

Tožnica namreč s tožbo ni v celoti uspela, ampak je bil del obrestnega dela denarnega zahtevka zavrnjen, del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za razvezo kupne pogodbe oziroma njeno ničnost, pa je sodišče zavrglo. Odločitev o zavrženju tožbe ni mogoče šteti za uspeh tožnice niti ob upoštevanju dejstva, da je bil zavrženi del tožbe s strani tožnice vložen (tudi) kot obrambno sredstvo zoper tožbo toženke v zadevi V P 801/2016, ki jo je ta nato v teku postopka umaknila in se zahtevku odpovedala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločitev o stroških postopka (točka III izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: I. toženki naložilo plačilo zneska 132,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2015 dalje do plačila, višji zahtevek (za plačilo zakonskih zamudnih obresti za čas od 3. 10. 2015 do vključno 16. 10. 2015) pa je zavrnilo; II. zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na primarni zahtevek za razveljavitev pogodbe z dne 25. 9. 2015 ter na podredni zahtevek za ugotovitev ničnosti iste pogodbe; III. odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev o stroških vlaga pritožbo tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del odločitve spremeni tako, da ji prizna vse stroške, ki jih je priglasila, toženki pa naloži tudi plačilo stroškov pritožbenega postopka.

V bistvenem navaja, da bi moralo sodišče pri odločitvi uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP in ne drugega. Pravdnega postopka, ki je tekel po nasprotni tožbi namreč ni mogoče obravnavati kot samostojnega postopka, ampak kot obrambno sredstvo proti tožbi, ki jo je toženka vodila v zadevi V P 801/2016. Ker je toženka svojo tožbo umaknila in se zahtevku odpovedala, ji je dolžna povrniti tudi stroške nastale z nasprotno tožbo. Tožnica se je z nasprotno tožbo branila. Le s tožbo je lahko zahtevala tudi vračilo dela kupnine, saj ji toženka do prvega naroka zneska, ki ga je plačala, še ni vrnila. Zahtevka za razveljavitev pogodbe oziroma njeno ničnost z ugovorom ni mogla uveljavljati, enako velja za vračilo kupnine. Da to drži, dokazuje ravnanje toženke, ki je veljavnost tožničinega odstopa od pogodbe priznala šele na prvem naroku. Takšno toženkino ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja oziroma prepovedjo zlorabe pravic. Sklicuje se na odločbi VSL I Cp 1642/2017 in II Cp 1884/2017. 3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP, po katerem se breme stroškov razporedi med stranki glede na njun uspeh. Zavzemanje pritožnice za uporabo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki velja v primeru, ko ena od strank v pravdi v celoti uspe oziroma propade, je v konkretnem primeru brez podlage.

6. Tožnica namreč s tožbo ni v celoti uspela, ampak je bil del obrestnega dela denarnega zahtevka zavrnjen, del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za razvezo kupne pogodbe oziroma njeno ničnost, pa je sodišče zavrglo. Odločitev o zavrženju tožbe ni mogoče šteti za uspeh tožnice niti ob upoštevanju dejstva, da je bil zavrženi del tožbe s strani tožnice vložen (tudi) kot obrambno sredstvo zoper tožbo toženke v zadevi V P 801/2016, ki jo je ta nato v teku postopka umaknila in se zahtevku odpovedala. Pomembno je namreč to, da tožnica svoje tožbe v zavrženem delu ni vložila le z namenom obrambe pred zahtevkom toženke, da plača preostali del kupnine, ampak tudi zato, ker je sama od toženke terjala tisto, kar je že plačala. Tudi sama je zaradi postavljenega denarnega zahtevka morala izkazati, da je prišlo do veljavnega odstopa od pogodbe ali pa doseči njeno razveljavitev oziroma ugotovitev njene ničnost. Da zavrženi del tožbe ni bil le obramba, kaže že dejstvo, da je tožnica, ne glede na to, da je toženka v postopku V P 801/2016 tožbo umaknila in se zahtevku odpovedala, še po tem vztrajala pri vseh svojih zahtevkih, torej tudi pri zahtevku za razvezo pogodbe oziroma ugotovitev njene ničnosti.

7. Tudi sodišče prve stopnje, ko je ta del tožbe zavrglo, ugotovitve o pomanjkanju pravnega interesa ni oprlo le na ugotovitev, da je toženka svojo tožbo umaknila in se zahtevku odpovedala, ampak predvsem na to, da je tožnica razvezo kupne pogodbe, kar ji daje podlago, da zahteva vračilo plačanega dela kupnine, dosegla že z odstopno izjavo in zato za sodno uveljavljanje njene razveljavitve oziroma njene ničnosti ni imela več pravnega interesa. Vse to so tudi okoliščine po katerih se ta zadeva razlikuje od zadev, ki jih tožnica izpostavlja v pritožbi.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP izpodbijani del odločitve potrdilo.

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 165. členom ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi ni pripomogel, stroške, ki so toženki v zvezi s tem nastali, pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotrebne. Dolžna jih je zato nositi sama (155. v zvezi z 165. členom ZPP).