Jedro

Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni vsebinsko obravnavalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila ni upošteval izvedenec, je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da sta elaborat za vpis stavbe št. 80, k. o. X, v kataster stavb in elaborat geodetske meritve (določitev zemljišča pod stavbo) izvedenca mag. J. D. primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa ter Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru in v katastru stavb v skladu z navedenima elaboratoma in da sodišču posreduje odločbo o tem.

2. Zoper sklep se pritožuje osmi udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, vmesni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijani sklep je najmanj preuranjan, saj sodišče strankam sploh ni dodelilo roka za podajo pripomb na dopolnitev izvedeniškega poročila z dne 21. 11. 2013, ki pritožniku sploh ni bila vročena, na popravek dopolnitve izvedeniškega poročila z dne 16. 12. 2013 in popravek izvedeniškega poročila z dne 26. 2. 2014. Sodišče je navedlo, da je pripombe udeležencev obravnavalo na naroku dne 19. 11. 2013, na katerem je bilo soglasno dogovorjeno, kako naj izvedenec popravi elaborat, čeprav pritožnik na naroku ni bil prisoten, saj nanj ni bil vabljen. Če bi bil o naroku obveščen, bi se ga udeležil, saj obstoji nasprotje med njegovimi navedbami in navedbami udeleženca M., d. o. o. Iz popravka dopolnitve izvedeniškega poročila z dne 16. 12. 2013 in popravka izvedeniškega poročila z dne 26. 2. 2014 nedvomno izhaja, da je sodni izvedenec ravnal v škodo pritožnika, saj je za del prostorov, ki predstavljajo solastnino, zapisal, da sodijo pod lastništvo M., d. o. o. Poleg tega je izginil prostor št. 7, ki je bil v izvedeniškem mnenju označen kot skupno-hodnik in ki je bil vseskozi v solasti osmega, četrtega in petega udeleženca, ter prostor št. 9, ki je bil v solasti osmega in petega udeleženca, oziroma sta bila ta dva prostora priključena k prostoru št. 6, last M., d. o. o. Izvedenec nadalje ni upošteval dejstva, da je prostor št. 8 v 2. etaži v naravi fizično že razdeljen. Poleg tega v celoti ni upošteval njegovih navedb iz pripravljalne vloge z dne 30. 5. 2013 (med drugim navedb v zvezi s pravdnim postopkom, ki je tekel med četrtim in peto udeleženko), h kateri je kot dokaze priložil odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 5. 7. 2002, soglasje A. z dne 31. 8. 1995, komisijski zapisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1968/48 in uradni zaznamek Občine Ljubljana Center z dne 23. 5. 1994. Iz zadnje navedenih treh listin izhaja, da imajo prostori, ki zavzemajo pritličje, prvo nadstropje in del drugega nadstropja, svoj vhod iz M. Izvedenec je z elaboratom četrtemu udeležencu omogočil, da si je prilastil prostor med vhodom in stopnicami, celotne stopnice in prostor številka 6 v 3. etaži, čeprav so bili navedeni prostori vseskozi v solasti osmega, četrtega in petega udeleženca. Ker je očitno, da izvedenec ščiti interese četrtega udeleženca, predlaga, da sodišče imenuje novega, nepristranskega izvedenca. Sodišče bo poleg tega moralo predmetni postopek prekiniti in stranke napotiti na pot pravde, saj je med osmim in četrtim udeležencem spor, kateri prostori so last četrtega udeleženca ter kateri so v solastnini osmega in četrtega udeleženca.

3. Četrti udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da jo sodišče druge stopnje zavrne oziroma zavrže. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku za vzpostavitev etažne lastnine s sklepom z dne 7. 9. 2012 na podlagi 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) postavilo sodnega izvedenca geodetske stroke mag. J. D. z nalogo, da odmeri zemljišče pod stavbo na naslovu K., M. in K., izdela elaborat za vpis sprememb v zemljiški kataster ter za navedeno stavbo izdela elaborat za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb. Izvedenec je ravnal v skladu z navedenim sklepom in dne 16. 12. 2012 izdelal izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje poslalo udeležencem postopka v izjavo. Več udeležencev, med drugim tudi pritožnik, je podalo na vročeno izvedeniško mnenje pripombe. Prav tako so bili podani tudi odgovori udeležencev na pripombe na izvedeniško mnenje drugih udeležencev. Sodišče prve stopnje pripomb udeležencev na izvedeniško mnenje in njihovih odgovorov na pripombe na izvedeniško mnenje ni vročalo izvedencu, da bi nanje odgovoril, temveč je z namenom obravnavanja pripomb razpisalo narok, na katerega je povabilo udeležence in izvedenca. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 23.a člena ZVEtL ugotovilo, da sta elaborata, ki ju je izdelal izvedenec mag. J. D., primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, ker je bilo na naroku dne 19. 11. 2013, na katerem so se obravnavale pripombe udeležencev, soglasno dogovorjeno, kako naj izvedenec popravi elaborat, v skladu z navedenim pa je nato izvedenec predložil dopolnitev izvedeniškega poročila z dne 21. 11. 2013, popravek dopolnitve izvedeniškega poročila z dne 16. 12. 2013 in popravek izvedeniškega poročila z dne 26. 2. 2014, na katere udeleženci niso podali pripomb. Pritožnik v tej zvezi pravilno opozarja, da ni bil prisoten na naroku z dne 19. 11. 2013, zaradi česar sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je bilo soglasno dogovorjeno, kako naj izvedenec popravi elaborat. Res je sicer, da je bil pritožnik vabljen na narok (glej povratnico pripeto k red. št. 124), vendar pa, ker ni bil opozorjen na kakršnekoli posledice v primeru, da se naroka ne bo udeležil, ga ne more doleteti sankcija neupoštevanja njegovih pripomb na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe drugih udeležencev.

6. Sodišče prve stopnje torej zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni upoštevalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih ni upošteval izvedenec pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila. S tem je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati (tudi) pritožnikove pripombe na izvedeniško poročilo in njegov odgovor na pripombe četrtega udeleženca, ki se nanašajo (zlasti) na prostor v 2. etaži stavbe, ki je v izvedeniškem poročilu z dne 16. 12. 2012 označen s številko 7, in prostor označen s številko 8 v 3. etaži. Nadalje bo moralo v zvezi s prostorom v 3. etaži, ki je v izvedeniškem poročilu z dne 16. 12. 2012 označen s številko 9, ugotavljati, ali je posebni ali skupni del stavbe, glede na to, da je bil v izvedeniškem poročilu z dne 16. 12. 2012 opredeljen kot skupno – stopnišče, šele na naroku pa je bilo „soglasno“ dogovorjeno, da spada k poslovnemu prostoru četrtega udeleženca, na kar pravilno opozarja pritožnik. V primeru, da bo (ob upoštevanju tudi pripomb oziroma navedb ostalih udeležencev) ugotovilo, da izvedeniško poročilo mag. J. D. skupaj z dopolnitvami in popravki ne odraža dejanskega stanja, bo moralo naložiti izvedencu, da ga ustrezno popravi.

7. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ne drži pritožbena navedba, da izvedenec mag. J. D. ščiti interese četrtega udeleženca, ker naj bi dopolnitev izvedeniškega poročila izdelal izključno na podlagi njegovih pripomb, saj je, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, izvedenec dopolnitev izdelal na podlagi navodila sodišča prve stopnje, da naj mnenje popravi tako, kot je bilo soglasno dogovorjeno na naroku. Očitki o njegovi pristranskosti zato niso utemeljeni. Prav tako sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekiniti predmetnega postopka in strank napotiti na pravdo. Tudi v primeru spora med udeleženci, kateri prostori so posebni deli stavbe in kateri skupni, sodišče skladno s 17. členom ZVEtL postopka za vzpostavitev etažne lastnine zaradi spora o dejstvih ne prekine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Oseba, ki se z izvedenim vpisom stavbe v kataster stavb ne strinja, pa lahko skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZVEtL od lastnika dela stavbe, na katerega se nanaša sporni vpis, s tožbo zahteva dopustitev spremembe vpisa.