Jedro

Ker je tožnica zamudila rok za vložitev izrednega pravnega sredstva določen v 430. členu ZPP, prav tako pa ni izkazala obstoja v zadevi motenja posesti dovoljenih razlogov za obnovo postopka, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da ni realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka, v postopku zaradi motenja posesti, lahko uspela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. z dne 15. 7. 2010, za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči zoper odločbo organa za BPP, Okrožnega sodišča v Celju, številka Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010, s katero se je njena prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnila kot neutemeljena.

Tožena stranka je pri odločanju upoštevala ugotovitve Organa za BPP, Okrožnega sodišča v Celju, ki je v odločbi številka Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010 pojasnil, da je prosilka zaprosila za BPP zaradi obnove postopka pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, opr. št. P 36/2009, ki je tekel zaradi motenja posesti. V tej zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (prosilke), ker ji ni uspelo dokazati, da je za motenje posesti odgovoren toženec (B.B.), torej da je toženec tisti, ki je po tožbenih zatrjevanjih tožnico motil v njeni posesti. Zoper izdani sklep je prosilka vložila laično pritožbo, ki jo je Višje sodišče s sklepom opr. št. Cp 114/2010 z dne 11. 3. 2010 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je bil prosilki vročen 12. 4. 2010. V pisni izjavi z dne 16. 6. 2010, ki jo je prosilka priložila prošnji za BPP, je smiselno navedla, da želi predlagati obnovo postopka, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča, in ker se sodna odločba opira na krivo izpovedbo tožene stranke B.B. in priče C.C. Zoper njiju je podala ustno ovadbo na PP Celje 31. 5. 2010. Organ za BPP je pri odločitvi upošteval določbo 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa iz katerih razlogov je dopustna obnova postopka, ter pojasnil, da je v postopku zaradi motenja posesti obnova postopka možna le iz razloga 2. in 4. točke 394. člena ZPP, v 30. dneh po pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. Sklep o motenju posesti je postal pravnomočen 11. 3. 2010, ko je o pritožbi prosilke odločilo sodišče druge stopnje. Sklep sodišča druge stopnje je bil prosilki vročen 12. 4. 2010. Tako bi prosilka lahko predlog za obnovo postopka vložila najkasneje do 12. 5. 2010, pri čemer bi morala izkazati še obstoj razlogov za obnovo postopka v skladu z določbo 430. člena ZPP. Prosilkina navedba, da bi želela predlagati obnovo postopka zaradi krive izpovedbe B.B. in C.C., na katere se opira sodna odločba, je sicer lahko razlog za obnovo postopka v skladu z določbo 5. točke 394. člena ZPP, vendar ne more biti razlog za obnovo postopka v postopkih zaradi motenja posesti. Pristojni organ je na podlagi navedenega zaključil, da ni realno pričakovati, da bi bila prosilka s predlogom za obnovo postopka uspešna, zato je bila njena prošnja kot neutemeljena zavrnjena.

Tožena stranka se je sklicevala na določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, številka 105/2006-v nadaljevanju ZUS-1) in ugotovila, da je bila z odločbo številka Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010, prosilkina prošnja utemeljeno zavrnjena, saj v zadevi ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 48/2001, 50/2004 in 23/2008- ZBPP).

Tožnica v tožbi oporeka odločitvi tožene stranke. Navaja, da ne razume zakaj je izgubila tožbo in na kakšni podlagi se zavračajo vse njene prošnje. V tožbi uvodoma pojasnjuje potek postopka v zadevi v kateri je zaprosila za brezplačno pravno pomoč in opozarja na številne postopkovne nepravilnosti, ki so se dogodile v tem postopku. Prav tako navaja, da ji ni jasno, zakaj ji je sodnica zavrnila tožbo z dne 23. 3. 2009. Navaja s katerimi ugotovitvami sodišča se ne strinja in pojasnjuje dogodke, zaradi katerih meni, da je bila vložitev tožbe zaradi motenja posesti utemeljena. Nezadovoljstvo izraža tudi zaradi nekorektnega zastopanja odvetnika. Ne razume, kako ji lahko nekdo preprečuje dostop do njenih osebnih stvari in da pravosodni sistem to dopušča. Pojasnjuje tudi, da se ji težave na sodišču dogajajo po sinovi smrti in zahteva pravico, to je, da dobi svoje stvari. Prosi za razumevanje, čeprav ve, da jo bo sodišče spet zavrnilo in napisalo, da ne more uspeti s svojo vlogo. Prosi tudi za oprostitev sodne takse, ker ima nizek dohodek. Sodišču sporoča tudi, katere listine naj si pridobi, saj sama nima denarja za kopije. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena ZUS-1), ter dodatno navaja; V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilka Upravno sodišče RS, službo za BPP, zaprosila za dodelitev BPP v zadevi brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. 1222/2010 z dne 17. 6. 2010. Prav tako v zadevi ni sporno, da je prosilka v slednji zadevi zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka.

Ob teh nespornih ugotovitvah sodišče pritrjuje odločitvi tožene stranke, da pravno podlago na kateri sloni izpodbijana odločitev predstavljajo določbe 430. člena ZPP, v povezavi z določbo 2. in 4. točke 394. člena ZPP, ki dovoljujeta obnovo postopka v pravnomočno končanemu postopku zaradi motenja posesti in to v 30. dneh po pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. Tako je po 2. točki 394. člena ZPP obnovo postopka mogoče predlagati, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, v 4. točki 394. člena ZPP pa je obnovo postopka mogoče predlagati, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba ni zastopal tisti, ki je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določili ZPP, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Prav tako je v zadevi potrebno upoštevati, da je po določbi 430. člena ZPP obnovo postopka v zadevah motenja posesti mogoče predlagati le v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. V obravnavani zadevi je postal sklep o motenju posesti pravnomočen 11. 3. 2010, ko je o njem odločalo Višje sodišče (Cp 114//2010), tožnici pa je bil vročen 12. 4. 2010. Ker je po presoji sodišča tožnica zamudila rok za vložitev izrednega pravnega sredstva določen v 430. členu ZPP, prav tako pa ni izkazala obstoja v zadevi motenja posesti dovoljenih razlogov za obnovo postopka, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da ni realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka, v postopku zaradi motenja posesti, lahko uspela.

Ker je torej sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.