Jedro

Pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP morajo, poleg subjektivnega, izpolnjevati vsi prosilci za BPP. Pri tem se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožnik v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in zato objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha oziroma razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva – zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah zavzelo Vrhovno sodišče

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem I K 44726/2014, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 44726/2014 z dne 10. 3. 2016, zaradi kaznivega dejanja po 220/I. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Iz obrazložitve sledi ugotovitev, da, ob upoštevanju v prošnji pavšalno zatrjevanih razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (procesnih napak in kršitev ustavnih pravic), vsebine pritožb tožnika in njegovega zagovornika ter argumentiranih odgovorov Višjega sodišča na pritožbene ugovore, ni izpolnjen (objektivni) pogoj, ki ga za dodelitev BPP določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanja odgovarjati.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, prereka navedbe tožene stranke in vztraja pri stališču, da je upravičen do dodelitve BPP v obravnavani zadevi. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno obravnavo pred drugim sodnikom. Izpodbijana odločitev je po mnenju tožbe pristranska, arbitrarna in v nasprotju z določbami ZBPP. Gre za kršitve ustavno varovanih procesnih jamstev ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem načela sorazmernosti, enakega varstva pravic oziroma kontradiktornosti, osebnega dostojanstva, pravne varnosti in poštene obravnave. Pred Okrajnim sodiščem tožnik ni imel možnosti priprave na obrambo ob modifikaciji obtožnega predloga na glavni obravnavi, izvedenka pa je izvedeniško mnenje izdelala brez pregleda tožnika, kar predstavlja kršitev določb KZ-1 in ZKP.

4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami ZBPP, na katere se sklicuje. Sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena. Zato se nanje sklicuje in jih skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja.

7. Tožbene navedbe o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic so pavšalne, sodišče pa zatrjevanih kršitev uradoma ni ugotovilo. Določbe 24. člena ZBPP in razlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, namreč po presoji sodišča niso v neskladju z 29. členom Ustave in tudi ne z zahtevami 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

8. Pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP morajo, poleg subjektivnega, izpolnjevati vsi prosilci za BPP. Pri tem se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Sporna odločitev je utemeljena s presojo, da tožnik v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in zato objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Presoja je prepričljivo in izčrpno obrazložena tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha oziroma razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva – zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah zavzelo Vrhovno sodišče (npr. sodbi v zadevi X Ips 207/2014 z dne 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015). Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, s katerim je po pravnomočno končanem kazenskem postopku mogoče izpodbijati sodno odločbo ali postopek, ki je tekel pred njo, zaradi kršitev materialnega in procesnega zakona. Kot izrednega pravnega sredstva je ne zagotavljata niti Ustava niti EKČP. 10. Ker tožbeni ugovori po navedenem niso utemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. 11. V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.