Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
: Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pri nepremičnini, parc. št. X, vl. št. .... k.o. H., last Republike Slovenije do deleža 7632/25923, Rimskokatoliškega župnijstva H. do 13222/25923 ter F. R., M. R., T. R., L. R., T. R. in I. R. vsakega do 5069/155538, dovoli zaznamba spora zaradi ugotovitve priposestvovanja zemljišča na podlagi tožbe, vložene pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I P 175/2007 v korist predlagateljice.
Zoper sklep se pravočasno pritožujejo zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, navedeni v uvodu tega sklepa, kot udeleženci zemljiškoknjižnega postopka. Navajajo, da je bila parcela št. X v denacionalizacijskem postopku vrnjena – dodeljena kot nadomestno zemljišče z dokončno delno odločbo. V nobenem sklepu o dedovanju parcela ni navedena. Če bi L. m. imele resnično namero prenesti to parcelo v last predlagateljice, bi pač morale za to skleniti ustrezen dokument, sposoben za dokaz lastništva oziroma za vpis lastnine v zemljiško knjigo, do česar pa ni prišlo. Tudi institut priposestvovanja o tožbeni zahtevi ne pride v poštev. Priposestvovalni rok lahko teče šele od dneva pravnomočnosti delne odločbe o dodelitvi nadomestnega zemljišča, to je od 26.5.2004. Iz navedenega izhaja zaključek, da ni podlage, niti potrebe po zaznambi spora.
Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem opozarja, da se pritožbeni razlogi nanašajo na glavno stvar, torej na sam obstoj ali neobstoj priposestvovanja, ki se vodi v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, nikakor pa ne gre za pritožbene razloge po določilih ZZK glede izpodbijanja zaznambe spora v Z.K. Pritožbi nista utemeljeni.
Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 79. členu določa pogoje za zaznambo spora. Navedeni člen med ostalim določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik (med ostalim) zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (npr. gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske skupnosti). Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine parc. št. X, k.o. H., ki jo je označila kot "tožbo zaradi priposestvovanja zemljišča", ki hkrati vsebuje njen predlog za zaznambo spora. V tožbi je predlagateljica navedla, da je njena pravna prednica že v letu 1988 pridobila del sporne parcele ter da je od tega leta dalje parcelo tudi uporabljala. S tem je predlagateljica izpolnila pogoj iz zgoraj navedenega določila ZZK-1, ki se zahteva za zaznambo spora, saj zatrjuje v tožbi ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki naj bi jo skupaj s pravnimi predniki pridobila na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način. Drugačne pritožbene trditve (češ, da predlagateljica priposestvovanja lastninske pravice ni dokazala), ne vplivajo na pravilnost odločitve, saj zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis glede na načelo formalnosti postopka, vsebovano v 124. členu ZZK-1. Ker so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 ter sklep zemljiškoknjižne sodnice potrdilo, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe vpisa nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe spora.
Predlagateljica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo glede na določbo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1.