Jedro

V postopku nove razsoje ni več pravnomočne sodbe - za podlago se vzame prejšnja obtožnica ali tisti njen del, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega A.V. se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Mariboru v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo I Ips 174/2007 z dne 24.1.2008 ugodilo zahtevi obsojenega A.V. za varstvo zakonitosti ter razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča v Sarajevu I K 129/83 z dne 28.7.1983, s katero je bil A.V. spoznan za krivega kaznivega dejanja odklonitve sprejema ali uporabe orožja po prvem odstavku 202. člena Kazenskega zakona SFRJ (v nadaljevanju KZJ) ter obsojen na kazen treh let in šestih mesecev zapora in odločilo, da se zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Murski Soboti v novo sojenje. V novem sojenju je Okrožno sodišče v Murski Soboti obdolženega A.V. s sodbo K 25/2008 z dne 28.1.2009 iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje odklonitve sprejema ali uporabe orožja po 271. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ – 1). Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožil državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Višje sodišče v Mariboru je razsodilo, da se ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sodba Vojaškega sodišča v Sarajevu I K 129/83 z dne 28.7.1983, s katero je bil A.V. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja odklonitve sprejema ali uporabe orožja po 202. členu KZJ, ostane v veljavi. Odločilo je še, da je obdolženi A.V. dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

2. Obdolženčeva zagovornica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje oziroma podrejeno, naj sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. je v pisnem predlogu, podanem na podlagi določbe drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagala, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. O predlogu državne tožilke je zagovornica podala pisno izjavo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in izpodbijano pravnomočno sodbo vojaškega sodišča razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje (razsojo). Sodba vojaškega sodišča je bila razveljavljena zaradi ugotovljene kršitve pravice do obrambe, to je procesne kršitve po drugem odstavku 371. člena ZKP. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po njeni razveljavitvi, postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ne gre za ponovni kazenski pregon storilca kaznivega dejanja, temveč le za preizkus zakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe. Novo sojenje lahko tako privede do nove, ugodnejše sodbe za obdolženca, sicer pa do sodbe, ki je utemeljena na zakonito izpeljanem postopku, kar zahteva javni interes (dr. Mladen Grubiša: Krivićni postupak, Postupak o pravnim lijekovima, Informator, Zagreb, str. 410, Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1999 in odločba Ustavnega sodišča U-I-25/2007 z dne 18.9.2008).

7. V postopku nove razsoje ni več pravnomočne sodbe. V tem postopku se vzame za podlago prejšnja obtožnica ali tisti njen del, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe (prvi odstavek 428. člena ZKP). Nova glavna obravnava se opravi po enakih pravilih kot v primeru razveljavitve sodbe po pritožbi, podani v korist obdolženca, in na tej podlagi izreče v postopku pred sodiščem prve stopnje nova sodba. Tudi za sodišče druge stopnje v postopku nove razsoje veljajo enaka pravila kot v primeru ponovnega odločanja o sodbi sodišča prve stopnje v postopku, v katerem je bila prejšnja sodba razveljavljena. Sodišče odloči v pritožbenem postopku tako o pritožbi, ki je vložena zoper sodbo sodišča prve stopnje in v skladu z določbo 383. člena ZKP (meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje) sodbo preizkusi in nato vsebinsko odloči o pritožbi, tako da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali sodbo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa spremeni sodbo sodišča prve stopnje. Ker je predmet odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi pravnomočne sodbe prejšnja obtožnica in sodišče prve stopnje o tej obtožbi odloči s sodbo, je tudi predmet odločanja sodišča druge stopnje sodba sodišča prve stopnje v zvezi s to obtožbo in je tako tudi drugostopenjsko sodišče, kar pravilno poudarja zagovornica, kot pritožbeni organ, vsebinsko vezano na obtožnico in mora v primeru spremembe sodbe, s katero je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, o njej odločiti. Sodišče druge stopnje je, kot je navedlo v obrazložitvi sodbe, pri preizkusu sodbe sodišča prve stopnje prišlo do zaključka, da v obravnavani zadevi obstajajo okoliščine, ki jih predvideva določba petega odstavka 392. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZKP. Po določbi petega odstavka 392. člena ZKP lahko v primeru, ko je edini razlog razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavi, ampak ravna po prvem odstavku 394. člena ZKP (sodbo spremeni). Kadar sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje, mora biti tudi v sodbenem izreku sodišča druge stopnje jasno razvidno, kako in v katerih delih je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena. Sprememba se mora tako nanašati na sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje pa je v sodbenem izreku odločilo, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da ostane sodba Vojaškega sodišča v Sarajevu I K 129/83 z dne 28.7.1983, s katero je bil obdolženi A.V. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja odklonitve sprejema in uporabe orožja po 202. členu KZJ, v veljavi. Ker iz izreka sodbe sodišča druge stopnje ni razvidno, kakšno odločitev je sprejelo o pritožbi državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj je odločilo, da ostane v veljavi sodba vojaškega sodišča, to je sodba, ki je razveljavljena, in se tako tudi ne da ugotoviti, za kakšno spremembo sodbe sodišča prve stopnje gre, je izrek sodbe sodišča druge stopnje nerazumljiv, kar utemeljeno uveljavlja zagovornica v pritožbi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar je tudi narekovalo razveljavitev drugostopenjske sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZKP).

8. Ker je Vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ni presojalo pritožbenih navedb v zvezi z zatrjevanima bistvenima kršitvama po 7. in 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in tudi ne navedb v zvezi z uveljavljanima pritožbenima razlogoma kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.