Jedro

Ker izvršilna dejanja še niso bila opravljena, tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničine prošnje, ob sklicevanju na drugi odstavek 11. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 381/2015 z dne 1. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 1. 9. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 1. 9. 2015 vložila prošnjo za BPP za založitev varščine v znesku 300 EUR za nemoteno opravo izvršilnih dejanj izvršitelja A.A. iz Brežic v zadevi I 138/2014. Prošnji je priložila poziv k plačilu varščine I 38/2014 z dne 26. 2. 2015 in dopis izvršitelja odvetniku z dne 10. 3. 2015, iz katerega izhaja, da bodo v izvršilni zadevi I 38/2014 s plačilom varščine počakali do 1. 9. 2015. Tožena stranka se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku 11. člena določa, da upravičenec lahko vloži prošnjo za BPP v katerikoli fazi postopka. Drugi odstavek istega člena pa določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Tožnica je prošnjo za dodelitev BPP, za založitev varščine v znesku 300 EUR, oddala 1. 9. 2015, iz priloženega dopisa izvršitelja z dne 10. 3. 2015 pa izhaja, da je zadnji dan za založitev varščine 1. 9. 2015. Zato zaključuje, da bi bila v navedeni zadevi dodelitev BPP v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena ZBPP, zaradi česar je tožničino prošnjo zavrnila.

Tožnica se z navedeno odločbo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Iz navedene odločbe izhaja, da je tožena stranka tožničino prošnjo zavrnila, ker je tožnica za BPP za plačilo varščine za izvršitelja zaprosila zadnji dan za založitev varščine, s čimer pa se tožnica ne strinja. Tožnica je bila pozvana, da plača varščino za stroške izvršitelja, saj pred tem sam izvršitelj ne bo opravljal dejanj premičninske izvršbe (in jih tudi ni) in ker tožnica ni sama uspela zbrati sredstev za založitev varščine. Tožnica pojasnjuje, da sama skrbi za dve mladoletni hčerki, za katere oče (sicer dolžnik) ne plačuje preživnine ter da je sedaj tudi brezposelna in nima rednih dohodkov, kot to izhaja iz same prošnje za dodelitev BPP. Samo dejanje (premičninska izvršba) še ni bilo opravljeno in ga izvršitelj tudi ne bo opravil, dokler ne bo prejel varščine oz. odločbe o BPP, zato sami stroški še z ničemer niso nastali in je bila prošnja za BPP podana pravočasno. Ne strinja se z izpodbijano odločitvijo, ki se sklicuje na drugi odstavek 11. člena ZBPP. Tožnica je namreč prošnjo za BPP podala preden se je iztekel rok za plačilo varščine (četudi zadnji dan roka za plačilo varščine – vendar pravočasno), pa tudi sama dejanja premičninske izvršbe s strani izvršitelja še niso bila opravljena do dneva vložitve prošnje. Tudi sicer bo izvršitelj, kot izhaja iz njegovega dopisa z dne 2. 9. 2015, počakal do pridobitve odločbe za plačilo stroškov izvršitelja in je torej tudi sam izvršitelj smatral, da je sama prošnja podana pravočasno. V primeru, da tožnici BPP za plačilo varščine za delo izvršitelja ne bo dodeljena, tožnica pa sama varščine ne more plačati, bo izvršba glede na določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavljena. Gre pa za izterjavo in izvršilni postopek v zvezi z izvršitvijo plačevanja preživnine. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 11. členu ZBPP. Slednji določa, da oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (prvi odstavek). Iz drugega odstavka tega člena pa izhaja, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

V predmetni zadevi so po presoji sodišča utemeljeni tožničini ugovori, da na podlagi citirane zakonske določbe 11. člena ZBPP tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničinega zahtevka. Utemeljeno je tožničino sklicevanje, da je podala prošnjo za BPP še preden se je iztekel rok za plačilo varščine, ter da sama dejanja premičnine izvršbe s strani izvršitelja še niso bila opravljena ter jih izvršitelj ne bo opravil, dokler ne bo prejel varščine oz. odločbe o BPP. Tožnica je predložila tudi dopis izvršitelja z dne 2. 9. 2015, iz katerega izhaja, da bo z izvršbo počakal do pridobitve odločbe za plačilo stroškov izvršitelja.

V zadevi tako ni sporno, da izvršitelj še ni opravil dejanj, za opravo katerih mora tožnica položiti varščino in glede katerih je tudi vložila prošnjo za BPP. Ker navedena izvršilna dejanja še niso bila opravljena, tožena stranka po presoji sodišča ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničine zahteve, ob sklicevanju na drugi odstavek 11. člena ZBPP. Iz slednjega pa tudi izrecno izhaja, da se nanaša na stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki še niso bila opravljena. Da bo izvršitelj z navedenimi dejanji počakal do pridobitve odločbe za plačilo stroškov izvršitelja pa izhaja tudi iz dopisa sodnega izvršitelja z dne 2. 9. 2015. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu z 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).