Jedro

Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku ni človekova pravica. Ustavno sodišče konkretne ustavne pritožbe ne bi sprejelo v obravnavo, saj zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane. Po določbi drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

Da se lahko odobri prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora biti hkrati podanih več pogojev. Eden od njih je tudi vsebinski pogoj, ki je podrobneje določen z 24. členom ZBPP. To pomeni, da se lahko brezplačna pravna pomoč odobri le, če ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Po mnenju sodišča pa je tožena stranka dovolj podrobno obrazložila, zakaj vložitev ustavne pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS številka X Ips 33/2015 z dne 14. 4. 2015. 2. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS številka X Ips 33/2015 z dne 14. 4. 2015, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena revizija, ki jo je tožnik vložil sam, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je pomenilo, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Ker je bila tožnikova prošnja nepopolna, ga je tožena stranka pozvala, naj jo dopolni tako, da pojasni, katere človekove pravice ali temeljne svoboščine so mu bile kršene in navede razloge, s katerimi utemeljuje, da so mu bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tožnik je odgovoril, da je navedbe navedel že v vlogah, ustrezno dokazovanje pa je na strani odvetnika. Opisal je pretekle sodne in druge postopke v zvezi s stanovanjem.

3. Tožena stranka ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji po Zakonu o ustavnem sodišču za sprejem tožnikove ustavne pritožbe zoper navedeni sklep vrhovnega sodišča v obravnavo. Sklicuje se na več odločb ustavnega sodišča, kjer je ustavno sodišče sprejelo stališče, da določitev obveznega zastopanja samo po sebi ni v neskladju z Ustavo RS. Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku ni človekova pravica. Iz odločbe ustavnega sodišča številka Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 pa v zvezi z oceno ustavnosti 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da ni mogoče utemeljiti neustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in je neutemeljen očitek o kršitvi načela enakosti pred zakonom. Glede na vse navedeno tožena stranka ugotavlja, da ustavno sodišče konkretne ustavne pritožbe ne bi sprejelo v obravnavo, saj zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane. Po določbi drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

4. Tožnik v tožbi navaja, da mu je brezplačna pravna pomoč potrebna zaradi invalidskega stanja in da so njegove vloge ignorirane zaradi duševne invalidnosti. Poslano je bilo dovolj listin, da se pregledajo in primerjajo z odločitvami, lahko bi to izvedlo tudi arbitražno sodišče. Navaja tudi to, da naj bi se zgodila nezakonita zaplemba denarja sinu in hčerki. Prosi za brezplačno pravno pomoč za ta upravni spor. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke, zaradi česar je njeno vsebino tudi nekoliko podrobneje povzelo v tej sodbi.

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je tožniku brezplačna pravna pomoč nujno potreba zaradi invalidskega stanja, sodišče pojasnjuje, da mora biti hkrati podanih več pogojev, da se lahko odobri prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Eden od pogojev, ki morajo biti obvezno podani, je tudi vsebinski pogoj, ki je podrobneje določen z 24. členom ZBPP. To pomeni, da se lahko brezplačna pravna pomoč odobri le, če ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Po mnenju sodišča pa je tožena stranka dovolj podrobno obrazložila, zakaj vložitev ustavne pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh, saj se je pri tem sklicevala na stališča ustavnega sodišča v podobnih zadevah. Do trditev o zaplembi denarja pri sinu in hčerki pa se sodišče ne more opredeliti, saj to ni v povezavi z navedeno zadevo, torej z vprašanjem, ali ima ustavna pritožba verjeten izgled za uspeh v zadevi, ko vrhovno sodišče ne obravnava revizije, ker jo je vložila oseba, ki te pravice nima.

9. Prošnja za brezplačno pravno pomoč za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka. Sodišče je o tej prošnji že odločilo in sicer je bila s sklepom številka Bpp 219/2015-5 z dne 9. 9. 2015 ta prošnja zavržena.

10. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.