Dostop bivšega predsednika do videoposnetkov

Datum

03.07.2025

Številka

07120-1/2025/298

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, do kopij videoposnetkov, ki so nastali v času njegovega mandata.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP ni pristojen za tolmačenje ZVDAGA in podzakonskih predpisov s področja uporabe tega zakona.

IP meni, da bi določba sedmega odstavka 21. člena ZZPOFPR le stežka lahko predstavljala pravno podlago za splošen in neselektiven dostop predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, do vseh videoposnetkov oziroma njihovih kopij, nastalih v času mandata. 

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. 

IP splošno pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s členom 6(1) Splošne uredbe zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP ob tem poudarja, da je izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo obveznost upravljavca, ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave.

IP pojasnjuje, da Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike Uradni list RS, št. 15/03, 109/12; v nadaljevanju: ZZPOFPR) v sedmem odstavku 21. člena določa, da ima predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, pravico dostopa do arhiva iz časa, ko je opravljal funkcijo predsednika republike. IP nadalje pojasnjuje, da se presoja o tem, kaj sodi pod pojem »arhiv« oziroma kaj je arhivsko gradivo, opravlja na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06, 51/14; v nadaljevanju: ZVDAGA) in ustreznih podzakonskih izvedbenih aktov glede odbiranja arhivskega gradiva. ZVDAGA v drugem členu med drugim določa, da je arhivsko gradivo« dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb, »javno arhivsko gradivo« pa je arhivsko gradivo javnopravnih oseb, med katere sodi tudi Urad predsednika republike kot državni organ.

IP ob tem posebej poudarja, da za tolmačenje omenjenih predpisov iz prejšnjega odstavka ni pristojen, zato vam v zvezi s tem ne more svetovati. IP tako ne more presojati, ali oziroma kateri videoposnetki morda spadajo med arhivsko gradivo, ampak svoje mnenje podaja izključno z vidika varstva osebnih podatkov oziroma za primere, ko zahtevani videoposnetki vsebujejo osebne podatke posameznikov in je torej posameznik na njih določen oziroma določljiv. V zvezi s tem pojasnjuje, da ima predsednik, ki mu je prenehala funkcija, tako kot vsak drug posameznik že na podlagi pravice do seznanitve iz 15. člena Splošne uredbe pravico do pridobitve kopije tistih videoposnetkov, ki se nanašajo nanj oziroma na katerih je določen oziroma določljiv. Ob tem IP poudarja, da se omenjena pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica do dostopa do osebnih podatkov nanaša le na osebne podatke prosilca. To pomeni, da se v okviru te pravice posameznik lahko seznani le z lastnimi osebnimi podatki, ne pa z osebnimi podatki (v konkretnem primeru posnetki) drugih oseb.

IP ponovno poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Konkretno presojo lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaš urad), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. Na podlagi navedenih predpisov in ob upoštevanju temeljnih načel varstva osebnih podatkov (zlasti načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo) pa IP meni, da bi omenjena določba sedmega odstavka 21. člena ZZPOFPR le stežka lahko predstavljala pravno podlago za splošen in neselektiven dostop predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, do vseh videoposnetkov oziroma njihovih kopij, nastalih v času mandata. Ob tem IP ponovno poudarja, da ni pristojen za presojo, ali oziroma kateri videoposnetki morda spadajo med arhivsko gradivo, zato vam v zvezi s tem svetuje, da se obrnete na pristojno ministrstvo oziroma Arhiv RS.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka