Jedro

Za odločanje o sporu, v katerem tožniki - delavci zahtevajo od delodajalca plačilo davkov in prispevkov zaradi beneficirane delovne dobe, je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS (spor o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja) oz. po 1. odst. 50. člena SKPG/97 in 224. členu ZPIZ/92 pristojno delovno, ne pa socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Tožniki so pri Delovnem sodišču v Kopru, oddelek v Novi Gorici, vložili tožbo, v kateri zahtevajo, da toženec - njihov nekdanji delodajalec - plača prispevke za delovno dobo s povečanjem. V njej navajajo, da so bili v delovnem razmerju pri tožencu, in sicer P. J. od 6.7.1971 do 24.7.1997, Z. H. od 21.6.1973 do 13.5.1997, V. A. od 3.9.1973 do 28.2.1997 ter M. M. od 7.9.1973 do 5.2.1997. Opravljali so dela in naloge voznikov v mednarodnem prometu. Toženec je namreč 31.7.2000 vložil pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevek za ugotovitev del in nalog, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Komisija ZPIZ je 15.11.2000 napravila zapisnik, v katerem je ugotovila, da tožniki izpolnjujejo pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. Opravila je tudi natančen izračun prispevkov za vsakega tožnika posebej in naložila tožencu, da plača prispevke za nazaj. Toženec se je z ugotovitvami v zapisniku strinjal in ni vložil tožbe. Na poziv tožnikov, naj plača prispevke, pa ni odgovoril. Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici, se je s sklepom opr. št. Pd 24/2001-2 z dne 12.4.2001 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu. Zavzelo je stališče, da je po 2. alinei 1. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94, v nadaljevanju ZDSS) za odločanje v sporih iz postopka za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, pristojno socialno sodišče. V skladu s 23. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP/99) je zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu v Ljubljani. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom, vloženim 29.11.2001, sprožilo negativni spor o pristojnosti. Navedeno sodišče meni, da ne gre za pristojnost socialnega sodišča. Spor ni nastal iz postopka o ugotavljanju mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma glede že navedenih odločitev ZPIZ-a iz zapisnika. Iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi toženec zoper ugotovitve komisije ZPIZ-a uveljavljal sodno varstvo. Spor je nastal med delavci - tožniki in delodajalcem - tožencem, zaradi neizvršitve odločitve ZPIZ-a iz zapisnika, po katerem mora toženec plačati prispevke za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, kot to izhaja iz zapisnika z dne 15.11.2000. Gre za spor o premoženjski pravici, ki izhaja iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločanje v katerem je pristojno delovno sodišče. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru. V zadevi gre za individualni delovni spor iz 2. točke 4. člena ZDSS. Pritožbeno sodišče se strinja s prej navedenimi stališči Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki imajo podlago tako v že povzetih tožbenih navedbah, kot tudi v zapisniku komisije ZPIZ s prilogami (pod A/2 v spisu prvostopenjskega sodišča) in zaradi katerih je pravilen zaključek navedenega sodišča, da v zadevi ne gre za spor iz 2. ali 1. točke 5. člena ZDSS in tudi ne iz ostalih področij socialne varnosti, določenih v 5. členu ZDSS. Po 2. točki 1. odstavka 4. člena ZDSS so delovna sodišča med drugim pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Premoženjske pravice in obveznosti so tiste pravice in obveznosti, ki so izražene v denarju ali ki se dajo oceniti v denarju, med katere spada tudi obveznost plačila prispevkov. Prav tako ta obveznost izvira iz delovnega razmerja, saj to posredno izhaja iz 1. odstavka 50. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost (SKPGd - Ur.l. RS št. 40/97). Ta med obveznimi podatki, ki jih mora vsebovati pisni obračun izplačila plače, določa tudi zneske prispevkov za socialno varnost. Gre torej za spor med delavcem in delodajalcem, ki se nanaša na delodajalčevo obveznost iz delovnega razmerja, to je plačevanje prispevkov. Delodajalce k plačilu prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, zavezuje tudi 224. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l RS, št. 9/92 s spremembami), ki se je glede na določbe 449. člena ZPIZ (Ur.l. RS, št. 109/99 s spremembami) uporabljal do 31.12.2000 (vsebinsko enako določilo ima sedaj veljavni ZPIZ v 1. odstavku 281. člena). Komisija ZPIZ je v zapisniku z dne 15.11.2000 ugotovila obveznost podjetja B. d.d., da plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene delavce - tožnike - glede na 244. člen ZPIZ/92. Prispevki so se torej ugotovili za nazaj, saj se je tudi za delovna mesta, na katerih so delali tožniki (tudi) za nazaj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. Da gre za obveznost delodajalca, ki izhaja iz delovnega razmerja, posredno izhaja tudi iz določb 2. do 7. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur.l. RS, št. 5/96 s spremembami; v nadaljevanju ZPSV), ki je naveden tudi v zapisniku komisije ZPIZ, katerega sestavni del je izračun prispevka. S tem zakonom se namreč določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za socialno varnost v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni ter osnova za obračunavanje in plačevanje teh prispevkov od drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Ker gre torej v obravnavanem primeru po vsebini za spor iz delovnega razmerja, in ne za spor iz zavarovanja, katerega značilnost je tudi ta, da v njem kot ena izmed strank vedno nastopa nosilec zavarovanja, je zaradi vsega obrazloženega podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.