Jedro

Sodišče se strinja z izpodbijano odločitvijo, da se tožničina prošnja zavrne, vendar ne iz razloga nerazumnosti iz 24. člena ZBPP, ki mu tožeča stranka utemeljeno ugovarja, temveč zato, ker potreba po dodelitvi zaprošene BPP ni bila izkazana. Gre za razvezo zakonske zveze (in s tem za dodelitev BPP v postopku razveze), za uspešno končanje tega postopka pa zaenkrat zadošča že (nesporno) odobrena BPP za vloženo tožbo na razvezo zakonske zveze.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 28. 4. 2014 zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje na prvi stopnji v razveznem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. IV P 52/2014. Prošnji je priložila vabilo na narok ter dopis, iz katerega izhaja, da želi BPP za zastopanje na glavni obravnavi, ker je vznemirjena, ker ne ve, kako se obnašati na sodišču in ker rabi nekoga, ki bi jo na obravnavi zaščitil. Strokovna služba za BPP je po uradni dolžnosti pridobila spis Bpp 101/2014, iz katerega izhaja, da je bila tožnici že odobrena BPP za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze, ponovno pa je bila povabljena na zaslišanje tudi v tem postopku, kjer je povedala, da z možem nimata otrok in da trenutno še ne gre za delitev premoženja. Obenem ji je bilo povedano, kaj se dogaja na naroku za razvezo ter kako se presoja prošnja za dodelitev BPP, vključno s presojo po kriteriju razumnosti iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Glede na povedano pristojni organ za BPP ocenjuje, da je prošnja tožnice v delu, v katerem prosi za BPP v obliki zastopanja v razveznem postopku po odvetniku pred sodiščem I. stopnje, nerazumna v smislu 24. člena ZBPP. Razveza zakonske zveze partnerjev, pri kateri se ne odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z otroki in premoženjem, je relativno enostaven postopek. Sodišče stranki, ki prideta na obravnavo, zasliši, nato pa zakonsko zvezo razveže. Ob oceni, da je tožnica kot polnoletna oseba sposobna izraziti pred sodiščem svojo voljo, je zato njena prošnja v delu, v katerem prosi za zastopanje po odvetniku pred sodiščem I. stopnje v postopku razveze, nerazumna in je zato pristojni organ odločil tako, kot sledi iz izreka.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje oziroma nepravilen sklep o dejanskem stanju v smislu 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Poudarja, da ni zaprosila za dodelitev BPP „v obliki zastopanja v razveznem postopku po odvetniku pred sodiščem I. stopnje“, pač pa le za zastopanje na glavni obravnavi, ki je bila 2. 6. 2014 ob 8.30 uri pri Okrožnem sodišču v Krškem. Ocena prošnje s strani pristojnega organa za BPP je po mnenju tožnice napačna. Kaj pomeni pojem „relativno“, ni dovolj obrazloženo. Pri zaslišanju strank v razveznih pravdah se praviloma pojavljajo števila druga vprašanja, ki so povezana s premoženjskopravnimi vprašanji in zato mora imeti vsaka stranka ob sebi tudi strokovnjaka pravne stroke. V vseh postopkih, v katerih se ugotavljajo dejanske okoliščine, je koristna strokovna pomoč odvetnika, ki pazi, da se na sodišču izpostavijo vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev, še posebej, ker je imela tudi nasprotna stranka v razveznem postopku odvetnika. Za to, da prava neuka oseba lahko navede vse pravno relevantne okoliščine, mora imeti ob sebi strokovno pomoč, četudi morda ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj. Na zaslišanju pri strokovni službi za BPP je tožnica povedala, da ima z zakonskim partnerjem precej skupnega premoženja in je zato mogoče pričakovati uvedbo sodnih postopkov za njegovo delitev. Vse to ne potrjuje ocene, ki jo je naredil pristojni organ v izpodbijani odločbi. Vse izjave tožeče stranke imajo zato veliko težo in tudi možne škodljive posledice in zato tožnica potrebuje ob sebi pravnega strokovnjaka, ki bo ščitil njene interese.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, ni pa podala odgovora na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za dodelitev BPP v razveznem postopku, v katerem se, kot nesporno izhaja iz spisov, ne odloča ne o vprašanjih v zvezi z otroki in ne o delitvi skupnega premoženja. Odloča se zgolj o razvezi zakonske zveze. Razvezni postopek poteka v skladu z ZZZDR in ZPP. Po določbah teh zakonov zadostuje, da se dokaže nevzdržnost zakonske zveze, ne glede na vzrok. Zadostuje torej, da se sodišče v dokaznem postopku prepriča, da je zakonska zveza nevzdržna za tistega zakonca, ki razvezo zahteva. Ta zakonec je v konkretnem primeru tožnica, kar pomeni, da je za razvezo dovolj njena ocena, da zakonske zveze ne more oziroma ne želi več ohranjati in da torej vztraja pri tožbi. Da bi bilo za odločitev sodišča v konkretnem primeru potrebno kaj več, oziroma da bi obstajale okoliščine, ki bi narekovale ukrepanje sodišča na zahtevo strank, kot npr. izdajo začasne odredbe (v zvezi s preživljanjem tožnice oziroma izselitvijo toženca) ali odločanje o preživljanju zakonca, iz tožbe ne sledi. Sklicevanje tožbe na „številna druga vprašanja, ki so povezana s premoženjskopravno problematiko pravdnih strank“ oziroma na okoliščine, ki so pomembne za odločitev in jih bo tožnica izpostavila na naroku, je po presoji sodišča preveč splošno in za utemeljevanje posebnih okoliščin, ki bi zahtevale pravno pomoč strokovnjaka, ne zadošča. Konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da tožnica potrebuje pravno pomoč na naroku, tudi niso razvidne iz spisov. Zgolj dejstvo, da tožnica še ni bila na sodišču in da je zato zelo vznemirjena, kot navaja v prošnji, namreč ne predstavljajo pravno relevantnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev. Še zlasti, ker je bila tožnica zaslišana pred pristojnim organom za BPP in na tej podlagi narejena ocena, da ni razloga za to, da bi ne bila sposobna sama nastopati pred sodiščem.

Zato se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da se tožničina prošnja zavrne, vendar ne iz razloga nerazumnosti iz 24. člena ZBPP, ki mu tožeča stranka po presoji sodišča utemeljeno ugovarja v tožbi, temveč zato, ker iz že navedenih razlogov potreba po dodelitvi zaprošene BPP ni bila izkazana in s tem na podlagi določb 28. člena ZBPP, po katerih pristojni organ lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, oziroma določi oziroma omeji vrsto storitev, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. V konkretnem primeru gre za razvezo zakonske zveze (in s tem za dodelitev BPP v postopku razveze), za uspešno končanje tega postopka pa tudi po presoji sodišča zaenkrat zadošča že (nesporno) odobrena BPP za vloženo tožbo na razvezo zakonske zveze.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, le da iz drugih razlogov oziroma na drugi pravni podlagi, kot se navaja v odločbi, je sodišče tožbo na podlagi določb drugega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

V zadevi je bilo odločeno na nejavni seji skladno s prvim odstavkom 59. člena istega zakona, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ni sporno.