Jedro

Iz izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja in upravnih spisov namreč nesporno izhaja, da sta tožeči stranki z investitorjem podpisali pogodbo o ustanovitvi služnosti in odškodnini za svoji parceli. Z navedeno pogodbo sta dovolili investitorju oziroma vsakokratnemu upravljalcu daljnovoda, tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih pravnih naslednikov, izvedbo del za gradnjo oziroma rekonstrukcijo zadevnega daljnovoda. Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, pa je samo investitor. Občina, ki vlaga tožbo kot zaščitnik interesov svojih občanov, pa s tako tožbo ne more uveljavljati interesov, ki niso njeni neposredni interesi oziroma splošne interese (actio popularis).

Izrek

1. Tožbi tožečih strank A.A. in B.B. se zavrneta. 2. Tožba tožeče stranke Občine E . se zavrže. 3. Zahteve tožečih strank za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor RS investitorju A.A.A. d.o.o. izdalo delno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo 2 x 110 kV daljnovoda A. - B., odsek C. - D., na zemljiščih s parcelnimi številkami 918/1, 918/2, 918/3, 919, 920/2, 920/8, 924/1, 924/2, 924/3, 924/4, 926/103, 926/106, 926/107, 926/108, 926/112, 926/113, 926/114, 926/117, 926/118, 926/120, 926/161, 940/1, 940/2, 984/11, 984/12, 984/4, 984/5, 984/6, 984/7, 984/9, 989, 990, 992, 993, 999, 1000, 1001, 1004, 1005, 1042/6, 1042/7, 1042/8, 1048/23, 1048/24, 1050/1, 1051, 1054, 1057, 1103/17, 2248/1, 2248/3, 2250, vse k.o. E.. V okviru rekonstrukcije je dovoljeno rušenje obstoječega 110 kV enosistemskega daljnovoda z jeklenimi predalčnimi stebri na odseku C. - D. in gradnja novega 2 x 110 kV daljnovoda na odseku C. - D. s stebri 39 in 41 do 47, ter napeljava vodnikov in ostale opreme med stebri (točka I. izreka). V II. točki izreka izpodbijane odločbe pa je še navedeno, da so sestavni deli delnega gradbenega dovoljenja: lokacijska dokumentacija, poročilo o vplivih na okolje, projekt s priloženimi mapami, elaborat izračunov vplivov rekonstruiranega DV 2 x 110 kV A. - B. na TK linije last Telekoma Slovenije, elaborat izračunov vplivov rekonstruiranega DV 2 x 110 kV A. - B. na plinovode in soglasja ter mnenja pristojnih organov in organizacij. Iz obrazložitve izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo ob upoštevanju določil 66. člena Zakona o graditvi objektov ugotovljeno, da je projekt izdelan v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba-uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 114/2003), splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno Glasilo št. 9/87, 11/87 in 20/02), lokacijskim načrtom za prvo fazo obvoznice Renče (Uradne Objave v časopisu Oko št. 21/03 in Uradni list RS št. 76/05) ter drugimi prostorskimi ureditvenimi pogoji Občin oziroma krajevnih skupnosti katerih zemljišča, so poleg navedenih zemljišč v k.o. E., na trasi daljnovoda C. - D.. V nadaljevanju navaja, da je bila z javnim naznanilom, ki je bilo objavljeno dne 4.12.2006 v časopisu Primorske novice in v času od 5.12.2006 do 20.12.2006 na krajevno običajen način oznanjeno na oglasnih deskah Mestne občine G., Občine H., Občine D., Občine C. in Občine J., zagotovljena javna predstavitev osnutka dovoljenja za etapo C. - D., projekta ter poročila o vplivih na okolje, ki je od 5.12.2006 do 20.12.2006 potekala v prostorih Upravne enote G., Upravne enote D. in Občine H.. Na podlagi vplivnega območja navedenega posega, ki izhaja iz poročila o vplivih na okolje in projekta so bili skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o graditvi objektov določeni stranski udeleženci v postopku na območju k.o. E., ki so bili vabljeni na ustno obravnavo dne 11.7.2007, na kateri so bili prisotni seznanjeni z zahtevkom investitorja in vso dokumentacijo za izdajo delnega gradbenega dovoljenja. Ob tem so predstavniki investitorja razložili namen in značilnosti obravnavanega posega v prostor, njegove vplive na okolje ter v predloženi dokumentaciji predvidene ukrepe za njihovo preprečitev. Po predstavitvi so prisotni dali pripombe na zapisnik, do katerih se je investitor v dopisu št. 4452/59/nv z dne 18.7.2007 opredelil. Glede pripomb stranskih udeležencev v tem postopku, da investitor nima izkazane pravice graditi na obravnavanem zemljišču pa je bilo ugotovljeno, da je investitor predložil dokazila o pravici graditi za vsa zemljišča, ki so navedena v izreku izpodbijane odločbe. Prav zato je izdano delno gradbeno dovoljenje, saj je le to izdano le za tista zemljišča za katera je investitor predložil dokazila o pravici graditi na njih.

Tožeče stranke v tožbi navajajo, da so bili kot stranski udeleženci pritegnjeni vsi lastniki oziroma solastniki zemljišč navedenih v izreku izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja ter Občina E.. Tožena stranka je poskušala prikazati celotno zadevo kot rekonstrukcijo, saj bi morali biti v primeru novogradnje, v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, pritegnjeni v postopek lastniki, solastniki in Občina E., kot stranke v postopku in ne le kot stranski udeleženci. V nadaljevanju navajajo, da tožena stranka v točki I. izreka izhaja iz daljnovoda 2 x 110 kV, ki pa ga ni in ga na tej trasi še nikoli ni bilo. Na dan tožbe na obstoječi trasi celo ni nobenega daljnovoda, saj je tožena stranka prejšnji daljnovod že podrla, tako da je celotna predvidena trasa sedaj neobremenjena. Pred uvedbo postopka za izdajo izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja pa je po navedeni trasi potekal daljnovod z močjo 110 kV. Zato ni mogoče govoriti o rekonstrukciji daljnovoda 2 x 110 kV, saj se ne da rekonstruirati nekaj neobstoječega. Da ne gre le za rekonstrukcijo kaže tudi nameravana širitev servisnega pasu oziroma koridorija s sedanjih 20 na 30 m, kar pomeni bistveno večji vpliv na vsa obremenjena zemljišča za katera pa niso v zemljiški knjigi vpisane služnosti niti za daljnovod 110 kV, kaj šele da bi bila urejena služnostna upravičenja za povečanje koridorija na 30 m. To zatrjuje tudi tožeča stranka Občina E., ki navaja, da v tem postopku sodeluje kot zaščitnik interesov svojih občanov in nadaljuje, da bi morala tožena stranka ravnati v skladu z določbami 63. člena Zakona o graditvi objektov in povabiti vse vpletene in oškodovane stranke, da se izjasnijo in izrečejo o nameravani graditvi. V postopku pred izdajo izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja pa se tem strankam ni priznalo statusa oziroma sposobnosti biti stranka, pač pa le kot udeležence v postopku, čeprav bo daljnovod, ki naj bi bil zgrajen na podlagi izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja, v nadaljevanju posegal na zemljišča in v interese Občine E. in vseh v izpodbijanem delnem gradbenem dovoljenju naštetih udeležencev. Glede na vse navedeno predlagajo, da sodišče odpravi izpodbijano delno gradbeno dovoljenje, toženi stranki pa naloži, da tožečim strankam v roku 8 dni od izdaje sodbe povrnejo vse stroške tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo pred izdajo izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja ugotovljeno, da investitor A.A.A. d.o.o. razpolaga s pravico graditi na vseh zemljiščih, ki so navedena v izreku izpodbijane odločbe. Tako je bilo tudi ugotovljeno, da ima investitor pravico graditi na zemljišču parcelna številka 926/117 in 984/6 obe k.o. E., katerih lastnika sta A.A. in B.B.. Navedeno izhaja tako iz pogodb o ustanovitvi služnostne pravice, ki ga je investitor med postopkom predložil upravnemu organu, kot tudi iz vpogleda v zemljiško knjigo, ki jih je upravni organ opravil tekom postopka. Tako izhaja iz ZK vložka št. 112 in ZK vložka št. 2368, oba k.o. E., da je pri zemljiščih parcelna številka 926/117 in 984/6 vpisana služnostna pravica v obsegu "služnost za postavitev, rekonstrukcijo ter napeljavo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje električnih daljnovodov" za DV 2 x 110 kV A. - B. v korist vsakokratnega lastnika parcele številka 376/1 k.o. B., to pa je investitor A.A.A. d.o.o. Napačna je tudi trditev, da bi morali lastniki, solastniki in Občina sodelovati kot stranke v postopku in da jim je bila odvzeta pravica izjasniti se do nameravane gradnje in projekta. Zakon o graditvi objektov, kot specialni zakon za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, v 62. členu določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja samo investitor, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom pa imajo, poleg investitorja, pravico udeleževati se postopka še stranski udeleženci. Zakon o graditvi objektov v 2. odstavku 62. člena natančno določa, kdo so stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v nadaljnjih določbah pa tudi kakšna so njihova upravičenja v postopku in kakšne so obveznosti upravnega organa v zvezi s tem. Iz navedenega izhaja, da tožeče stranke ne morejo biti stranke v postopku, imajo pa položaj stranskega udeleženca v postopku. Tako so bili kot stranski udeleženci, v postopku izdaje izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja, vključene tudi tožeče stranke, ki so bile vabljene na ustno obravnavo, ki jo je na podlagi zaprosila tožene stranke izvedla Upravna enota G. dne 11.7.2007. Na tej obravnavni so predstavniki investitorja obrazložili vso dokumentacijo in podali odgovore na vprašanja strank. Na obravnavi je bila tudi razgrnjena celotna dokumentacija (lokacijska dokumentacija, projekt, poročilo o vplivih na okolje) in dana stranskim udeležencem na vpogled. Iz spisne dokumentacije izhaja, da so bile vse tri tožeče stranke pravilno vabljene na ustno obravnavo, da so bile na obravnavi dne 11.7.2007 prisotne in da so tudi podale svoje izjave na zapisnik. Glede navedb, da je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje glede obstoječega daljnovoda pa navaja, da je v izpodbijanem delnem gradbenem dovoljenju jasno navedeno, da se rekonstrukcija izvede v obsegu rušenja obstoječega 110 kV enosistemskega daljnovoda in gradnje novega 2 x 110 kV daljnovoda. Iz zaprosila investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo daljnovoda 2 x 110 kV A. - B. namreč izhaja da bo rekonstrukcija obsegala demontažo in rušenje obstoječega enosistemskega daljnovoda 110 kV B. - C. od stojnega mesta 35 do stojnega mesta 321 ter izgradnjo novega dvosistemskega daljnovoda 2 x 110 kV A. - B.. Pri tem je še navedel, da so kotne točke daljnovoda locirane na obstoječih, nosilni stebri pa se smiselno približujejo obstoječim, s tem da se izkorišča tehnične možnosti novih daljnovodnih konstrukcij, zato se zniža število stebrov na celotni trasi od 261 na 174, pa se s tem zmanjša raba prostora namenjenega stebrom, medtem ko koridor daljnovoda ostane nespremenjen napram staremu. Navaja še, da projektant s svojim podpisom in identifikacijsko številko, s katero potrdi vsako zaključno sestavino načrta, ki ga je izdelal, jamči, da je načrt, ki ga je izdelal, v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi ter pogoji pristojnih soglasodajalcev. Pri projektiranju je treba upoštevati zahteve iz 48. člena Zakona o graditvi objektov in na njegovi podlagi izdane predpise, projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev, gradbene in druge predpise, ki veljajo za posamezne vrste objektov, ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja ter ukrepe za minimalno porabo energije, smotrne tehnične rešitve skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti ter zadnjim stanjem v gradbeni tehniki, kakor tudi posebne zahteve iz 49. člena Zakona o graditvi objektov. Predmetni poseg s širino koridorja 30 m je bil tudi predmet presoje v poročilu o vplivih na okolje in poročilu o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju daljnovoda 2 x 110 kV A. - B..

A.A.A. d.o.o. kot investitor in v tem postopku prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je kot sistemski operater prenosnega omrežja električne energije skladno z energetskim zakonom odgovoren za vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja ter za zagotavljanje ustrezne zmogljivosti in zanesljivosti le tega. Ker je daljnovod DV 110 kV A. - B., ki se prične na zemljišču parcelna številka 367/1 k.o. B. (razdelilna transformatorska postaja B.) konča pa na zemljišču parcelna številka 429/9 k.o. K. (razdelilna transformatorska postaja G.), najstarejši daljnovod v Republiki Slovenji, ki je zaradi starosti v izjemno slabem stanju, hkrati pa je pomemben za zanesljivo napajanje primorske regije z električno energijo, se je skladno z zakonsko predpisanimi odgovornostmi odločil, da daljnovod rekonstruira, kar pomeni odstranitev starih konstrukcij in postavitev novih konstrukcij, menjavo vodnikov prek konstrukcij in podobno. To pa dejansko predstavlja rekonstrukcijo v skladu z Zakonom o graditvi objektov saj se spremeni zmogljivost in konstrukcijski elementi ter izvedejo druge izboljšave. Glede varnostnega koridorija pa navaja, da je le ta enak za daljnovode 110 kV kot za daljnovode 2 x 110 kV, zato trditve tožečih strank, da se širina varnostnega koridorija veča iz 20 na 30 metrov ne držijo. Varnostni pas je bil namreč že sedaj 15 m leto in 15 m desno od stebrov in bo tak ostal tudi po opravljeni rekonstrukciji. Zavrača tudi navedbe tožečih strank da ni pridobila oziroma da nima dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja. Navaja še, da so vsi lastniki, ki so podpisali služnostno pogodbo z njimi prejeli odškodnino za varnostni pas 30 metrov, zato jim ni jasno, zakaj tožeči stranki A.A. in B.B. navedeni pas sedaj štejeta kot spornega.

Tožene stranke odgovora na odgovor tožene stranke in odgovor prizadete stranke, ki so ju prejele 8.11.2007, niso podale.

K točki 1 izreka: Tožbi tožečih strank A.A. in B.B. nista utemeljeni.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS št. 105/2006 - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Navedbe obeh tožečih strank v tožbi, da tožena stranka v zemljiški knjigi pri zemljiščih, katerih parcelne številke so vpisane v izpodbijanem delnem gradbenem dovoljenju, nima vpisanih služnosti niti za daljnovod 110 kV, kaj šele, da bi imela urejena služnostna upravičenja za povečanje koridorja na 30 m, glede parcel katerih lastnici sta tožeči stranki, niso utemeljene. Iz izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja in upravnih spisov namreč nesporno izhaja, da sta tožeči stranki dne 11.5.2004 z investitorjem podpisali pogodbo o ustanovitvi služnosti in odškodnini za parceli številka 926/117 in 984/6 k.o. E.. Z navedeno pogodbo sta dovolili investitorju oziroma vsakokratnemu upravljalcu daljnovoda, tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih pravnih naslednikov, da zaradi gradnje oziroma rekonstrukcije daljnovoda DV 2 x 110 kV A. - B., odstrani obstoječe električne vodnike, ki potekajo čez navedena zemljišča, in izvrši demontažo obstoječega DV stebra št. 78, napelje prek dela zemljišča s parcelno številko 926/117 in 984/6 k.o. E. električne vodnike ter postavi DV steber (SM), vse s pripadajočim prečkanjem električnih vodov. Iz pogodbe tudi izhaja, da je širina daljnovodnega koridorja 30 m (15 m levo in 15 desno od osi daljnovoda). Z isto pogodbo sta se tožeči stranki tudi zavezali, da dovoljujeta investitorju oziroma izvajalcu del pri gradnji oziroma rekonstrukciji, obratovanju, nadzoru in vzdrževanju daljnovoda hoditi in voziti po delu navedenih parcel in izvrševati vsa potrebna dela v zvezi z demontažo, gradnjo oziroma rekonstrukcijo, nadzorom, obratovanjem, vzdrževanjem in odpravljanjem napak na tem daljnovodu (2. točka pogodbe). Tožeči stranki se kot lastnika navedenih zemljišč, zavezujeta zase in za svoje pravne naslednike dovoliti služnost za postavitev, rekonstrukcijo ter napeljavo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje električnih daljnovodov v korist vsakokratnega lastnika parcele številka 376/1, vpisane v vložku št. 244, k.o. B. (3. točka pogodbe). Investitor se s pogodbo zavezuje poravnati odškodnino za služnost in vso škodo, ki bi tožečima strankama nastala na zemljišču pri gradnji oziroma rekonstrukciji daljnovoda, sekanjem drevja in zaradi izpada pridelkov. Odškodnino plača investitor tožečima strankama v višini zneska iz cenitve sodnega cenilca, s katerim soglašata obe strani. Investitor se je tudi zavezal, da bo odškodnino nakazal tožečima strankama na podlagi posebnega dogovora na njuna računa v roku 30 dni od dneva, ko tožeči stranki overita pogodbo pri notarju (5. točka pogodbe). Iz upravnih spisov izhaja, da je bila navedena pogodba overjena pri notarju s strani B.B. dne 26.5.2004, A.A. pa 31.5.2004. Iz ZK vložka št. 112 in ZK vložka št. 2368, oba k.o. E. pa izhaja, da je pri zemljiščih parcela št. 926/117 in 984/6 vpisana služnost na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti in odškodnine v obsegu: "služnost za postavitev, rekonstrukcijo ter napeljavo, obratovanje, nadzor in vzdrževanj električnih daljnovodov za DV 2 x 110 kV A. - B.", v korist vsakokratnega lastnika parcele številka 376/1 k.o. B., to je investitorja A.A.A. d.o.o. Tožeči stranki tudi nimata prav, ko navajata, da bi morali biti v postopek pred izdajo izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja vključeni kot stranki in ne kot stranska udeleženca v postopku. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02, 97/03, 47/04, 41/04, 45/04, 62/04, 92/05, 111/05, 93/05 in 120/06 - ZGO-1) namreč v 1. odstavku 62. člena določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, samo investitor. V 2. odstavku istega člena pa določa, da imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, poleg investitorja pravico udeleževati se postopka še stranski udeleženci, če so lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljena, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da je upravni organ v postopku pred izdajo delnega gradbenega dovoljenja obe tožeči stranki pritegnil v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZGO-1, ki sta bili vabljeni na ustno obravnavo, ki jo je na podlagi zaprosila Ministrstva za okolje in prostor izvedla Upravna enota G. dne 11.7.2007. Na tej ustni obravnavi, ki sta se je tožeči stranki udeležili, so predstavniki investitorja obrazložili vsebino dokumentacije, podali odgovore na vprašanja strank ter razgrnili celotno dokumentacijo, ki je bila tožečima strankama dana na vpogled. V zvezi z pripombami danimi na ustni obravnavi pa se je upravni organ opredelil v obrazložitvi izpodbijanega delnega enotnega gradbenega dovoljenja. Sicer pa podpisana in v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v G. vknjižena pogodba, št. 106/2002 o ustanovitvi služnosti in odškodnini, kaže na to, da sta tožeči stranki pristali na izvedbo daljnovoda 2 x 110 kV A. - B., preko dela njunih parcel (koridor 30 m) št. 926/117 - 984/6 obe k.o. E..

V zvezi s tožbenim ugovorom tožečih strank, da v konkretni zadevi ne gre za rekonstrukcijo pač pa za novogradnjo, sodišče ugotavlja, da Zakon o graditvi objektov glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja ne razlikuje med gradnjo in rekonstrukcijo. V 67. členu ZGO-1 je tako določeno, da se za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, izda gradbeno dovoljenje. Po 54. čl. ZGO-1 je potrebno v obeh primerih podati zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve, v kateri morajo biti navedeni podatki o parcelnih številkah in katastrski občini zemljišča za nameravano gradnjo ter podatke o vrsti objekta glede na namen. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pa je potrebno priložiti najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami ter druge listine če tako določa zakon. Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo objekta, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967. V skladu s 56. členom je potrebno predložiti dokazilo o pravici graditi. Stranke, ki so določene v skladu z 62. členom ZGO-1 je potrebno seznaniti z nameravano gradnjo oziroma rekonstrukcijo. Tudi drugi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih zahteva 66. člen ZGO-1 (da je projekt je izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, izdelati ga mora pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje z Zakonom o graditvi objektov predpisane pogoje za projektanta, k predvideni gradnji morajo biti pridobljena vsa predpisana soglasja, projekt mora imeti vse predpisane sestavine določene z Zakonom o graditvi objektov, investitor mora predložiti dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti, ter da ima pravico graditi), morajo biti izpolnjeni tako za gradnjo kot rekonstrukcijo.

Glede tožbenih navedb, da iz izreka izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja izhaja, kakor da se rekonstruira obstoječi 2 x 110 kV daljnovod A. - B. pa sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijane odločbe, ki vsebuje točke I. do XI., nesporno izhaja, da gre za rekonstrukcijo enosmernega daljnovoda 110 kV, ki bo izvedena z rušenjem obstoječega 110 kV enosmernega daljnovoda z jeklenimi predalčnimi stebri na odseku C. - D. in gradnjo novega 2 x 110 kV daljnovoda na istem odseku.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo tožečih strank A.A. in B.B. v skladu s 1. odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 - ZUS-1), zavrnilo.

K točki 2 izreka: Tožbo tožeče stranke Občine E. je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Iz tožbe, ki so jo vložile vse tri tožeče stranke zoper citirano delno gradbeno dovoljenje izhaja, da Občina E. vlaga tožbo kot zaščitnik interesov svojih občanov, zatrjujoč, da tožena stranka nima urejenih vseh služnosti in dovoljenj od vseh lastnikov zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Iz upravnih spisov pa izhaja, da nobeno od v izreku delnega gradbenega dovoljenja, navedeno zemljišče ni v lasti Občine E., v zvezi s katerim bi lahko uveljavljala svoj pravni interes v upravnem sporu. To pa pomeni, da v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, torej ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi občanov Občine E., torej drugih oseb, kar nima podlage niti v Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 in naslednji - ZLS) niti v kakšnem drugem zakonu. S tožbo tako ne more uveljavljati interesov, ki niso njeni neposredni interesi oziroma splošne interese (actio popularis). V takem primeru tožba, glede na določbe 2. člena in 2. odstavka 18. člena ZUS-1 ni dopustna saj tožeča stranka zanjo nima ustrezne procesne legitimacije.

Glede na povedano je bilo potrebno tožbo tožeče stranke Občine E., v skladu s 3. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči, saj v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, splošnega (javnega) interesa pa s tožbo ne more uveljavljati.

K točki 3 izreka: Ker je sodišče tožbi tožečih strank A.A. in B.B. zavrnilo, tožbo Občine E. pa zavrglo je njihove zahteve za povrnitev stroškov tega postopka, v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zavrnilo.