Jedro

Poslovni delež je premoženje, ki je po ureditvi Zakona o gospodarskih družbah v pravnem prometu in je z njim mogoče razpolagati v smislu ureditve 2. odstavka 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, če tega ne preprečujejo okoliščine, ki jim predpisi dajejo tak učinek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 18.1.2005, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo prošnjo za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu pred sodiščem druge stopnje (v zvezi s pritožbo zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1862/04 z dne 3.11.2004). Tožena stranka je ugotovila, da tožnikovo premoženje presega višino 20 minimalnih plač in da ni izpolnjen premoženjski pogoj iz 1. odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se odobri izjemna brezplačna pravna pomoč (kar ureja 22. člen ZBPP), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. lastni dohodek prosilca ne presega višine 20 minimalnih plač; 2. premoženje prosilca ne presega višine 20 minimalnih plač; 3. prošnja je utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z njegovim zdravstvenim stanjem, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere ni mogel vplivati in se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da premoženje, ki ga ima tožnik v lasti in posesti oziroma v razpolaganju presega višino 20 minimalnih plač (2.350.000,00 SIT). Tožnik je imetnik 210 vrednostnih papirjev z vrednostjo 84.021,00 SIT, je pa tudi soustanovitelj podjetja N., proizvodno trgovsko podjetje d.o.o., H., M. (družba N.). Je imetnik poslovnega deleža, ki predstavlja 1/2 vseh poslovnih deležev. Tožena stranka je odločitev oprla na izpisek iz sodnega registra in zadnjo bilanco stanja. Iz te izhaja, da je tožnikov delež kapitala 2.581.500,00 SIT (osnovni kapital je 4.710.000,00 SIT). Vrednosti tožnikovega poslovnega deleža ne zmanjšuje zatrjevanje izgube. Zakaj naj bi tožnikov poslovni delež sodil med premoženje, ki se po določbi 2. odstavka 19. člena ZBPP ne upošteva, tožnik ne pojasnjuje. Neutemeljeno je njegovo zatrjevanje, da sta v postopku bili kršeni načeli materialne resnice in zaslišanja stranke. V 37. členu ZBPP je določeno, da je treba pri odločanju upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, v 6.in 7. alinei 3. odstavka 32. člena ZBPP in v 5. odstavku 32. člena ZBPP pa, katere podatke mora prosilec v prošnji navesti in jih izkazati z listinami. Pristojni organ praviloma odloči po podatkih, ki jih predloži prosilec ali se vodijo v uradni evidenci, zaslišanje prosilca torej ni vedno potrebno.

Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z oceno o vrednosti družbe N. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje samo pritrdilo toženi stranki, ki je predsednik upravnega sodišča, saj izkazuje bilančno stanje, da za svoj delež v družbi N., katere edini kapital je 30 let star stroj, ne bi iztržil niti ficka. Stroj je brez vrednosti oziroma je vreden največ 400.000 SIT. Predlaga izvedbo dokaza po cenilcu.

Nepravilno je bil uporabljen 19. člen ZBPP, saj se po tem členu premoženje, ki daje prihodke (osnovna sredstva družbe), ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka (kar je v obravnavani zadevi izguba), ne upošteva kot premoženje. Po 4. členu ZBPP se upošteva tisto premoženje, s katerim prosilec lahko razpolaga, to pa je v obravnavani zadevi 200.000 SIT (polovica vrednosti stroja). Iz podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) bi sodišče lahko ugotovilo, da družba miruje in proizvaja le izgubo, kar izkazuje tudi račun AJPES z dne 1.4.2005, ki ga prilaga. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu upravnemu sodišču kot sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal ugotovitev o vrednosti družbe N. in zatrjeval, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka, ker ga ni zaslišala in mu ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

Poslovni delež je tudi po presoji pritožbenega sodišča premoženje, ki je po ureditvi Zakona o gospodarskih družbah v pravnem prometu in je z njim mogoče razpolagati v smislu ureditve 2. odstavka 19. člena ZBPP, če tega ne preprečujejo okoliščine, katerim dajejo predpisi tak učinek. Da bi v obravnavani zadevi takšne okoliščine bile podane, tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, niti tega ne zatrjuje v upravnem sporu. Pri oceni premoženja, to je vrednosti družbe N. sta tožena stranka in sodišče prve stopnje izhajala iz vrednosti kapitala iz zadnjega računovodskega izkaza - bilance stanja, ki jo je predložil tožnik. Te presoje tožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj s pavšalnimi zatrjevanji o majhni vrednosti stroja, ki naj bi po njegovem mnenju predstavljal celoten kapital. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da po ZBPP pristojni organ odloči praviloma na podlagi podatkov in listin, ki jih predloži prosilec, in iz uradnih evidenc ter javnih listin, za katere se domneva, da potrjujejo tisto, kar je v njih navedeno. Glede na navedeno je torej na prosilcu dokazno breme, da se je spremenilo knjigovodsko stanje zadnje bilance. Tudi po presoji pritožbenega sodišča na oceno vrednosti družbe N. ne more vplivati vrednost bilančne izgube, saj ta izkazuje le razmerje med prihodki in odhodki, in tudi ne zatrjevanje, da družba N. ni dejavna.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi ugotovitev o tožnikovem premoženjskem stanju. V 1. odstavku 20. člena ZBPP je določeno, da se premoženjsko stanje ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo ta da na obrazcu o premoženjskem stanju, strokovna služba pa lahko preveri premoženjsko stanje prosilca pri pristojnih organih, ki o posamezni vrsti premoženja vodijo evidenco. Za takšen način ugotavljanja dejanskega stanja je v ZUP določen skrajšani ugotovitveni postopek (1. in 2. točka 1. odstavka 144. člena), v katerem ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.

Ker je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo dejansko stanje in uporabilo pravilno materialno pravo (ZBPP), niti niso bile storjene bistvene kršitve določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ni utemeljena pritožbena trditev, da naj bi sodišče prve stopnje zgolj pritrdilo toženi stranki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.