Jedro

To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I in točka III izreka) spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 z dne 24.10.2016 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti razveljavi in se zavrne tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati glavnico 84,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2016 dalje ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 101,12 EUR s pp; tožeča stranka mora v osmih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 558,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 9. dne).

II. Tožeča stranka mora v osmih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v višini 114,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 9. dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi v prvem in delno v tretjem odstavku izreka v veljavi, in sicer tako, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh plačati tožeči stranki 84,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2016 dalje do plačila ter ji povrniti 101,12 EUR stroškov postopka s predlogom za izvršbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi sklepa o izvršbi dalje; v preostalem delu pa je sodišče prve stopnje omenjeni sklep o izvršbi v tretjem odstavku delno razveljavilo glede plačila 28,88 EUR in v tem delu stroškovni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da mora tožena stranka v osmih dneh plačati tožeči stranki 592,36 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Zoper ugodilni del te sodne odločbe in izrek o pravdnih stroških se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se spornega sestanka ni osebno udeležil odvetnik, marveč je bil na tem sestanku prisoten njegov zaposleni delavec T.C, T.B. in njen partner ter M.B. T.C. niti nima pravne izobrazbe, pri čemer se sodišče do teh trditev tožeče stranke niti ni konkretno opredelilo. Temeljno vprašanje pri predmetni zadevi je, ali lahko odvetniške storitve opravlja nekdo, ki ni odvetnik. V tej zvezi pritožba opozarja na pravno ureditev v Obligacijskem zakoniku (OZ) ter Zakonu o odvetniških storitvah (Zodv), prav tako pa tudi na določbe veljavne Odvetniške tarife (OT). V konkretnem primeru na ustnem posvetu odvetnik ni sodeloval, prav tako pa v konkretnem primeru ni bilo pripravljeno pisno strokovno mnenje. Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo. Sodišče je v celoti ignoriralo zakonsko določbo, da se pregledi spisov lahko obračunajo zgolj v primeru, ko je tudi sestavljeno poročilo o pregledu. V konkretnem primeru temu ni bilo tako. V konkretnem primeru je šlo za komunikacijo oziroma pogovor, pri čemer tega na strani tožeče stranke ni počel odvetnik, niti ne odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik.

3. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

4. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba (prvi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu - ZOdv). Odvetništvo lahko opravljajo samo odvetniki in odvetnice kot svobodni poklic (drugi odstavek 1. člena ZOdv), pri čemer lahko odvetnik opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi1 (prvi odstavek 4. člena ZOdv). Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica 1. pravno svetuje, 2. zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, 3. sestavlja listine in 4. zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (prvi odstavek 2. člena ZOdv). Pravna oseba (kar je tudi odvetniška družba), je pravna fikcija, zato se njeno delovanje v zunanjem svetu nujno odraža prek delovanja fizičnih oseb. Te fizične osebe v pravni osebi tvorijo personalni substrat pravne osebe. Dejanja, ki so potrebna za opravo posla, vedno opravijo fizične osebe, ki tvorijo personalni substrat pravne osebe, pri čemer pa v pravnem pomenu velja, da je tak posel osebno opravil mandatar, ki je organiziran kot pravna oseba (prvi odstavek 770. člena Obligacijskega zakonika - OZ). V konkretni pravdni je ključnega pomena odgovor na pravno vprašanje, ali je odvetniška družba upravičena od stranke zahtevati plačilo za opravljeno odvetniško storitev, če je posel opravila oseba, ki sicer spada v personalni substrat družbe, vendar pa nima statusa odvetnika, zaposlenega odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika2. 5. Sodišče prve stopnje - ki je ugotovilo, da je v konkretnem primeru odvetnik I.C. pripravil ustno pravno mnenje in dal navodila svojemu sodelavcu T.C. (ki je bil pri tožeči stranki zaposlen, vendar ni imel statusa odvetnika, zaposlenega odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika), da tako pripravljeno ustno pravno mnenje posreduje oziroma predstavi neposredno toženi stranki na informativnem sestanku, ki se je odvijal 9.8.2016 v poslovnih prostorih tožeče stranke - je dalo na zastavljeno pravno vprašanje pritrdilen odgovor, s čimer pa pritožbeno sodišče ne soglaša. 6. Le odvetnik je namreč upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi (prvi odstavek 17. člen ZOdv in prvi odstavek 1. člena ter prvi odstavek 2. člena Odvetniške tarife - OT). Odvetniške stroške je dolžna odvetniku plačati stranka oziroma naročnik storitve, pri čemer pa se odvetniška tarifa uporablja tudi v primeru, ko odvetnika nadomešča drug odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik (tretji in četrti odstavek 2. člena OT). V imenu in za račun odvetniške družbe lahko poleg odvetnika vse odvetniške storitve (razen zastopanja pred Vrhovnim sodiščem) opravlja tudi odvetniški kandidat (55. člen ZOdv), pri zastopanju strank pa lahko odvetnika nadomešča v mejah zakona tudi odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (prvi odstavek 16. člena ZOdv). To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.

7. V konkretnem primeru se odvetnik sestanka s toženo stranko osebno sploh ni udeležil (temveč je ustno mnenje stranki neposredno predstavila zaposlena oseba pri tožeči stranki, ki ni imela statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika), zato tožeča stranka ni upravičena do plačila 100 odvetniških točk po prvi alineji 1. točke Tarifne številke 39 OT, poleg tega pa tožeča stranka tudi ni upravičena do plačila v višini 50 odvetniških točk za odvetniške storitve po 2. točki tarifne številke 39 OT, saj tožeča stranka v zvezi s pregledom dokumentacije, ki ji jo je predložila tožena stranka, sploh ni sestavila nobenega poročila o pregledu, na kar povsem upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Iz teh pravnih razlogov je treba tožbeni zahtevek tožeče stranke (ki se nanaša na plačilo računa št. 16-360-406 z dne 23.8.2016 in ki vključuje tudi davek na dodano vrednost na opravljene storitve) zavrniti kot neutemeljen, spričo česar je moralo pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožene stranke ugoditi in spremeniti odločitev sodišča prve stopnje tako, da se zahtevek kot neutemeljen zavrne (5. alineja 358. člena ZPP). V tej zvezi je moralo pritožbeno sodišče spremeniti tudi stroškovno odločitev, pri čemer je odločilo, da mora tožeča stranka v osmih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 558,54 EUR (stroški ugovora 200 odvetniških točk, prva pripravljalna vloga 200 odvetniških točk, druga pripravljalna vloga 150 odvetniških točk, materialni stroški 21 odvetniških točk, pristop na prvi narok 200 odvetniških točk, pristop na drugi narok 100 odvetniških točk in trajanje obravnav 250 odvetniških točk ter 22 % DDV na odvetniško nagrado in taksa za ugovor v višini 44,00 EUR).

8. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče v skladu z zahtevo tožene stranke odmerilo na znesek 114,75 EUR (nagrada za pritožbo po odvetniški tarifi).

1 Bodisi kot odvetnik družbenik po tretjem odstavku 37. člena ZOdv, bodisi kot zaposleni odvetnik po drugem odstavku 4. člena ZOdv. 2 Med pravdnima strankama v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da T.C. v spornem obdobju tega statusa ni imel.