Jedro

Tudi delno sodbo je mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo, če stranka to pravočasno predlaga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa zavrže. Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom naložilo nasprotni udeleženki, da mora v 15 dneh od popolne zahteve predlagateljev plačati pravnim naslednikom upravičenca J. P. obresti v skladu s 5. odstavkom 3. člena ZIOOZP od nominalnega zneska

69.753.795,00 SIT, ki tečejo od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti delnega sklepa z dne 8.12.1999. Nasprotna udeleženka se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep spremeni in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrže. Vztraja, da je bil predlog prepozno vložen.

Predlagatelji bi morali dopolnitev delnega sklepa predlagati v 15 dneh od njegovega prejema. Sicer pa je sodišče prve stopnje v delnem sklepu odločilo o zamudnih obrestih. Ker se predlagatelji proti delnemu sklepu niso pritožili, za izdajo dopolnilnega sklepa ni bilo pogojev. Poudarja, da se šteje delna sodba, enako pa velja tudi za delni sklep, glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno sodbo.

Sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa tega ni upoštevalo. Sicer pa je tudi izrek sklepa neizvršljiv. Obdobje, za katerega je sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo zamudnih obresti, ni določeno, saj nista navedena datum pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni niti datum pravnomočnosti delnega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep se opira na napačno razlago pravil o delni in dopolnilni sodbi iz 314. člena in 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04), ki se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in 2o/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02 in 131/03) smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku. Zmotno je namreč stališče, da delne sodbe ni mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo, da je delna sodba po 1. odstavku 314. člena ZPP v bistvu končna sodba o delu zahtevka ali o nekaterih izmed več zahtevkov, ki so zreli za takšno odločbo. Prav zato se po 4. odstavku 314. člena ZPP delna sodba glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno sodbo. Z dopolnilno sodbo pa sodišče v skladu s 1. odstavkom 325. člena ZPP dopolni izdano sodbo takrat, ko se naknadno izkaže, da nehote ni odločilo o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, o katerem je sicer nameravalo odločiti. Na ta način torej lahko dopolni tudi sodbo, s katero je odločalo o posameznih zahtevkih ali o delu zahtevka in ne le sodbe, s katero je nameravalo rešiti predmet spora v celoti.

Delno sodbo je v skladu s 1. odstavkom 325. člena ZPP mogoče izdati le na predlog stranke, ki ga mora ta podati v 15 dneh od prejema sodbe. Kot je razvidno iz spisa, so predlagatelji dopolnitev delnega sklepa z dne 8.12.1999 prvič predlagali šele v vlogi z dne 6.3.2003 (red. št. 130), pritožbe proti delnemu sklepu pa niso vložili in je ta postal pravnomočen dne 28.11.2001. Očitno je torej, da je bil predlog za dopolnitev delnega sklepa prepozen, zato bi ga moralo v skladu z 2. odstavkom 325. člena ZPP brez naroka zavreči že sodišče prve stopnje. Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, dopolnilni sklep, s katerim je o sicer prepoznem predlogu vsebinsko odločilo in mu ugodilo, pa je zato nepravilen in nezakonit. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo. Nasprotna udeleženka je v zvezi z opisano kršitvijo resda uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, vendar gre smiselno za uveljavljanje postopkovne kršitve. Ker je ta odpravljiva, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrglo. Na ostale pritožbene očitke zato ni treba odgovarjati.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Čeprav je nasprotna udeleženka s svojo pritožbo uspela, mora zato sama kriti svoje stroške za pritožbo.