Jedro

Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani točki 2. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1. izreka odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. I 4706/2005 z dne 30.3.2006, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače. Pod točko 2. izreka je odločilo, da mora dolžnik upniku v roku osem dni povrniti 23,20 EUR izvršilnih stroškov.

Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških upnika, priglašenih z vlogama z dne 16.2.2011 in 9.3.2011. Pri tem je sodišče nepravilno v celoti zavrnilo stroške sestave vloge z dne 9.3.2009. Sodišče je stroške sestave te vloge zavrnilo, ker je upnik dne 16.2.2011 že predlagal novo izvršilno sredstvo in bi lahko počakal mesec dni ter nato z eno in isto vlogo predlagal obe novi izvršilni sredstvi hkrati, ne pa da v roku enega meseca niza nova izvršilna sredstva. Upnik meni, da je sodišče spregledalo, da bi lahko bil upnik oškodovan, v kolikor bi čakal z vložitvijo predloga novega izvršilnega sredstva, dokler ne bi zbral prav vseh podatkov o premoženju dolžnika. Upnik v tej zadevi na poplačilo svoje terjatve čaka že skoraj sedem let in meni, da je zelo verjetno, da ima dolžnik tudi druge dolgove, glede katerih prav tako potekajo izvršilni postopki. Zato je bistveno, kdaj dolžnikovi dolžniki prejmejo v realizacijo sklep o izvršbi in na katero mesto se sklep uvrsti, saj je od tega odvisno, kdaj bo upnik poplačan. Pri tem po mnenju upnika šteje prav vsak dan. Določene terjatve imajo tudi privilegiran status in zato prednost pri poplačilu. Upnik je takoj po prejemu podatka, da ima dolžnik odprt transakcijski račun pri Banki S. d.d., to je dne 16.2.2011, vložil predlog novega izvršilnega sredstva. Dne 9.3.2001, to je takoj, ko je prejel podatek o dolžnikovi zaposlitvi, pa je predlagal še izvršbo na dolžnikovo plačo. Upnik zato meni, da stroški vloge z dne 9.3.2011 predstavljajo za izvršilni postopek potrebne stroške. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku za vlogo z dne 9.3.2011 prizna 50 točk po odvetniški tarifi ter pripadajoče materialne stroške in DDV, oziroma podredno, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa se upniku povrnejo stroški pritožbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

ZIZ v tretjem odstavku 34. člena določa, da lahko upnik vse do konca izvršilnega postopka poleg oziroma namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe predlaga izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, vendar pa to ne pomeni, da je sodišče upniku za vsako razširitev izvršbe dolžno priznati nastale izvršilne stroške. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavani zadevi o potrebnosti priglašenih stroškov z vlogo z dne 9.3.2011 ni mogoče govoriti. Upnik je z navedeno vlogo predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na dolžnikovo plačo. Takšen predlog je podal manj kot mesec dni za tem, ko je (dne 16.2.2011) prav tako predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ter manj kot mesec dni za tem, ko je prvostopenjsko sodišče (dne 2.3.2011) izdalo sklep, s katerim je nadaljevalo izvršbo z navedenim izvršilnim sredstvom kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tako kratko časovno obdobje med upnikovo vložitvijo prvega in drugega izvršilnega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom upnikovemu ravnanju brez posebne utemeljitve ne daje elementa „potrebnosti“, zahtevanega za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih z vlogo z dne 9.3.2011. Upnik bi namreč ob vložitvi vloge z dne 9.3.2011 moral utemeljiti, da je bilo njegovo ravnanje (vložitev samostojnega predloga za nadaljevanje izvršbe z rubežem plače tako kmalu po predhodni vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet) potrebno in iz katerih razlogov, česar pa v navedeni vlogi, ki je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, ni storil. Upnik šele v pritožbi navaja razloge, s katerimi utemeljuje potrebnost stroškov vloge z dne 9.3.2011, zato takšne trditve predstavljajo nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, s katerimi se pritožbeno sodišče vsebinsko ni ukvarjalo.

Ker tako niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Glede na to, da pritožba ni utemeljena, ne gre za potrebne stroške postopka , zato upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).