Jedro

Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca ni v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.

Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člen ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 11. 2013 v zvezi s popravnim sklepom z dne 14. 1. 2014 priznalo veljavnost pravnomočne tuje sodne odločbe, ki jo je pod opravilno številko P 462/90 dne 7. 10. 1991 izdalo Osnovno sodišče v Bosanskem Brodu, Republika Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju BIH). Z navedeno sodbo je Osnovno sodišče v Bosanskem Brodu odločilo, da je nasprotni udeleženec oče mld. druge tožnice I. I. (sedaj predlagateljica - I. K.), ki jo je dne ... v Slavonskem Brodu rodila prva tožnica mati B. B. in da ji mora toženec (sedaj nasprotni udeleženec) plačevati mesečno preživnino v znesku 40 % njegovega osebnega dohodka od dne 1. 12. 1998 do pravnomočne spremembe ali ukinitve te sodbe, in sicer mora poravnati vse zapadle obroke naenkrat, tekoče pa vsakega prvega do desetega v mesecu, na roke prvi tožnici - materi in zakoniti zastopnici, vse v roku 15 dni od prejema sodbe, pod izvršbo. V presežku je bil tožbeni zahtevek tožnic zavrnjen in odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške.

2. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje je nasprotni udeleženec vložil ugovor in predlagal prekinitev postopka, ker bo v državi izvora sprožil ustrezne postopke za spremembo sodne odločbe (vrnitev v prejšnje stanje, obnova postopka).

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za prekinitev postopka in ugovor zavrnilo.

4. Nasprotni udeleženec vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrne kot neutemeljen ter predlagateljici naloži plačilo stroškov oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in odločitev o stroških pridrži za končno odločbo. Uveljavlja kršitev prvega in drugega odstavka 96. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Navaja, da je od vložitve tožbe za ugotovitev očetovstva minilo že več kot 25 let in da se ne spomni niti tega, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo in tudi ne ve, da bi sam podal odgovor na tožbo. Zanesljivo pa ni prejel sodbe in se je z njo seznanil šele po prejemu izpodbijanega sklepa, ko je njegov pooblaščenec vpogledal v sodni spis. Glede na navedeno je očitno, da zaradi nepravilnosti ni mogel sodelovati v postopku. Dodaja, da je v času izdaje sodbe na tem območju že obstajalo izredno vojno stanje. Nasprotni udeleženec je tudi pooblastil odvetnico A. A. iz Dervente, BIH, da na pristojnem Osnovnem sodišču v Derventi (ki je po vojni postalo pristojno tudi za območje Osnovnega sodišča v Bosanskem Brodu, ki je bilo v v vojni porušeno) oziroma v arhivu vpogleda v predmetni sodni spis in preveri listine (tožbo, odgovor na tožbo itd.) ter pravnomočnost in izvršljivost predmetne tuje sodne odločbe. Odvetnico je tudi pooblastil za obnovo postopka, vrnitev v prejšnje stanje in druge potrebne postopke v zvezi z ugotavljanjem očetovstva takrat mld. predlagateljice, vendar tega ni mogel storiti, saj predmetni spis v arhivu sodišča ne obstaja, saj je bil uničen oziroma izgubljen v vojni. V zvezi s tem predlaga nov dokaz - e-dopise z dne 3. 12. 2013, 4. 12. 2013 in 4. 1. 2014, iz katerih je navedeno dopisovanje z odvetnico razvidno. Določitev preživnine v odstotku od mesečnega zaslužka je tudi v nasprotju s 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR) in sodno prakso sodišč v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS). Tudi sicer je bila preživnina določena v letu 1991, ko so bile drugačne razmere (bil je samski, brez otrok, na začetku delovne kariere, z nizkimi prihodki) in bi bilo priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe zaradi spremenjenih razmer (izselitev nasprotnega udeleženca iz BIH zaradi vojne, ustalitev v RS, osnovanje družine - ima dva otroka) nepravično in v nasprotju s pravnim redom RS ter bi ogrozilo preživljanje njunih dveh mladoletnih otrok. Preživnino bi bilo treba prilagoditi današnjim, spremenjenim razmeram. Dodaja še, da je bilo očetovstvo ugotovljeno samo na podlagi pričanj predlagateljičine matere in prič, ki jih je predlagala ter medicinski dokazi niso bili izvedeni, zato je ugotovitev očetovstva sporna. Priglaša tudi stroške postopka.

5. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe se mora sodišče omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali niso podane negativne procesne predpostavke za priznanje (določbe 95. do 101. člena ZMZPP). Taka ureditev pomeni, da je presoja omejena predvsem na izpolnjevanje tako imenovanih formalnih pogojev za priznanje, vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje, ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (sistem omejenega preizkusa).

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tuja sodna odločba ne nasprotuje javnemu redu RS. Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca res ni v skladu s sodno prakso, ni pa v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.(1) Javnega reda ZMZPP ne definira. Pravna doktrina in sodna praksa ga opredeljujeta kot mejo uporabe tujega prava oziroma kot inštitut, ki ščiti domači pravni red pred tujim pravom, ki bi bil v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli domačega prava. Temeljna pravna načela domačega prava in s tem posredno okvir javnega reda pa tvorijo pravne norme: ustavna načela, temeljna načela, ki izhajajo iz zakonov, temeljna načela pravnega reda Sveta Evrope, Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb, sprejetih zaradi zagotovitve minimalnih standardov pravnega varstva, vse z omejitvijo, ki preprečuje izjalovitev inštituta priznanja tuje sodne odločbe. Torej ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP. Sodba bosanskega sodišča je prilagojena njihovemu denarnemu sistemu in finančnim razmeram, hkrati pa ni v nasprotju z določbami ZZZDR. Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodne odločbe (sistem omejenega preizkusa) ni mogoče preizkušati. Slovensko sodišče v postopku za priznanje tuje sodne odločbe torej ne preizkuša, ali je tuje sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je v zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Okoliščine, ki jih nasprotni udeleženec navaja v pritožbi (spremenjene razmere), posegajo v dejanska in materialna vprašanja, zato jih v tem postopku ne more uveljavljati.

9. Tudi ni utemeljen ugovor, da nasprotnemu udeležencu sodna odločba, ki jo je priznalo sodišče prve stopnje, ni bila vročena in da zaradi nepravilnosti ni mogel sodelovati v postopku, s katerim uveljavlja kršitev prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP.

10. Po prvem odstavku 96. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Po drugem odstavku 96. člena ZMZPP se zlasti šteje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji.

11. Vrhovno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe. Iz obrazložitve tuje sodne odločbe namreč jasno izhaja, da se je toženec spustil v obravnavanje zadeve z odgovorom na tožbo. To pa pomeni, da mu je morala biti pred tem tožba vročena. Iz sodne odločbe tudi izhaja, da je bil v postopku večkrat vabljen, a neuspešno, tuje sodišče pa je navedlo, da se na vabilo očitno ne odziva in se tako izogiba obveznostim do hčerke. V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča(2) je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v tuji odločbi. Tega pa nasprotni udeleženec po presoji Vrhovnega sodišča ni uspel dokazati. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem sicer v pritožbi predlaga tudi nov dokaz, in sicer tri spletne dopise z odvetnico A. A. iz Dervente, BIH (z dne 3. 12. 2013, 4. 12. 2013 in 10. 1. 2014 - priloga B5 spisa), v zvezi s katerim navaja, da jo je pooblastil, da preveri listine in pravnomočnost in izvršljivost predmetne sodne odločbe ter vloži obnovo postopka, vrnitev v prejšnje stanje in druge ustrezne postopke v zvezi z ugotavljanjem očetovstva ter iz katerih naj bi bilo razvidno, da predmetni spis v arhivu sodišča ne obstaja, ker je bil uničen oziroma izgubljen v vojni. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča nasprotni udeleženec s predloženimi dopisi o privatnem dopisovanju pooblaščenca nasprotnega udeleženca z odvetnico iz BIH ni ovrgel ugotovitev, izhajajočih iz obrazložitve tuje sodne odločbe in potrdila o njeni pravnomočnosti, da je bilo nasprotnemu udeležencu sodelovanje v postopku izdaje tuje sodne odločbe omogočeno.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, odločitev je po vsem obrazloženem materialno pravno pravilna. Ker v postopku ni prišlo do tistih procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP v zvezi s 110. členom ZMZPP.

Op. št. (1): Tako tudi Vrhovno sodišče v sklepih Cp 8/2012, Cp 19/2003 in Cp 6/2000. Op. št. (2): Sklepi Vrhovnega sodišča Cp 17/2011, Cp 3/2000, Cpg 2/2008.