Jedro

Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila na naroku opravljena ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj na nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal, ima zoper zapisnik pravico ugovarjati. Če je tožnica glede na način vodenja glavne obravnave sklepala na nepristranskost sodnice, bi morala ugovor o tem podati do zaključka glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 15-ih dneh toženima strankama povrniti pritožbene stroške v znesku 2.364,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo zahteva odškodnino v višini 25.000,00 EUR za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nestrokovne zobozdravstvene obravnave pri prvi toženi stranki ter povrnitev zneska 5.240,00 EUR, ki ga je tožnica za neustrezno storitev plačala prvi toženi stranki.

2. Sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo ter tožnici naložilo, da je dolžna v roku petnajstih dni toženima strankama povrniti njune pravdne stroške.

3. Zoper odločitev je laično pritožbo vložila tožnica. Meni, da izrek sodbe ni obrazložen tako, da bi ga bilo mogoče kakovostno in celovito preizkusiti, zaradi česar je podana kršitev 25. člena Ustave. Prvemu sodišču očita, da ni zaslišalo že postavljenih izvedencev, temveč se je na predlog tožene stranke odločilo za postavitev novega izvedenca, vendar pa tega ni naredilo s sklepom o postavitvi izvedenca in tožnici ni izdalo plačilnega naloga za plačilo predujma za stroške izvedenca, temveč jo je le pozvalo, da naj predujem za delo izvedenca plača v določenem roku, čeprav novega izvedenca tožnica ni predlagala. Izvedenstvo Medicinske fakultete je bilo postavljeno primarno zaradi zavarovanja dokazov, zato bi moralo sodišče vedeti, da se je od 13. 7. 2011 do 7. 5. 2014 s pritožničinim zobovjem zgodilo veliko sprememb in bi bilo zavarovanje dokazov po skoraj treh letih nemogoče. Stroški za izvedensko mnenje bi se morali založiti iz sredstev sodišča, saj je tožnica sodišče dne 5. 6. 2014 opozorila, da za plačilo predujma nima denarja in niti ne možnosti za oprostitev plačila sodnega postopka, ker sta ji oba odvetnika odpovedala zastopanje. Tako je nastalo stanje, da izvedensko mnenje Medicinske fakultete ni bilo upoštevano, prav tako tudi ni bilo upoštevano izvedensko mnenje dr. R. J. L. z dne 17. 7. 2009, tretjega izvedenskega mnenja pa sodišče ni pridobilo in tako ni prišlo do materialne resnice, ki bi bila podlaga za dokončno sodno odločbo. Tožnica je prepričana, da je z dvema izvedenskima mnenjema v celoti dokazala nastalo škodo, ki sta jo ji povzročili toženi stranki. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo dopisa B. združenja z dne 17. 5. 2010 ter dopisa Bolgarskega odbora za poklicno etiko na regionalni komisiji B. zobozdravstvenega združenja z dne 18. 3. 2010, ki dokazujeta nestrokovno in neetično ravnanje toženih strank. Opozarja, da prvo sodišče ni upoštevalo pričanja dr. J., ki je pojasnil možne posledice nenatančnosti endodontskega zdravljenja, kot tudi napačne in nenatančne izvedbe zapore v kronskem delu zoba. Pritožnici je bila odvzeta brezplačna pravna pomoč iz razloga izrabe možnosti pravice do dveh odvetnikov. Prvi odvetnik sploh ni pričel opravljati procesnih dejanj za tožnico, zato se ne bi smelo šteti, da je bil njen zastopnik, drugi odvetnik pa je od zastopanja odstopil sam, ker ni želel predstaviti nasprotnih dejstev tožnice na zavajajoči dokument. Pritožnica je bila o tem, da ji je odvzeta brezplačna pravna pomoč obveščena dan pred glavno obravnavo, zato ji je bilo onemogočeno, da bi si poiskala drugo pravno pomoč. Odstopljeni zastopnik je sicer prišel na obravnavo, a je večino časa molčal. Sodišče ni upoštevalo opozorila tožnice, da je druga tožena stranka v odgovoru na tožbo priložila ambulantni zdravstveni karton, ki ga je v teku postopka priredila z novim ambulantnim listom, kar izraža sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja ali prirejanja listin in bi moralo prvo sodišče po uradni dolžnosti sprožiti preiskavo. Sodišče tudi ni upoštevalo dokaznega predloga zvočnih posnetkov, iz katerih izhaja, da tožnica ni enostransko prekinila zdravljenja pri toženima strankama. Sklep o zaključku dokaznega postopka ni bil izdan, zato tožnica ni imela možnosti pravočasno navajati izločitvenih razlogov sodnice, s čimer ji je bila kršena njena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tožnica je predlagala, da se celotna javna glavna obravnava snema na nameščeno snemalno napravo, a je sodnica njen predlog zavrnila.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V postopku na prvi stopnji ni bilo zagrešene smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP(1)). Izpodbijana sodba ima jasne, izčrpne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato jo je mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

7. Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je bilo v skladu s prvim odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 1. odst. 147. člena OZ na strani tožnice dokazno breme, da dokaže nedopustno ravnanje (ali opustitev) povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode ter vzročno zvezo med nedopustnim škodnim ravnanjem (ali opustitvijo) in nastalo škodo, medtem ko je bilo na strani prve tožene stranke dokazno breme, da dokaže, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

8. Po natančno in obsežno izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg (vsebino) zobozdravstvenih storitev in način izvedbe zobozdravstvenih storitev, ki jih je na tožničinem zobovju izvedla prva tožena stranka v mesecu marcu 2009. 9. Pravilno se je prvo sodišče odločilo za postavitev novega izvedenca stomatološke stroke, saj zatrjevane protipravnosti izvedbe zdravstvenih storitev, obstoja in obsega škode in vzročne zveze med njima, ni moglo ugotoviti na podlagi mnenja Komisije za fakultetna izvedeniška mnenja (v nadaljevanju izvedenske komisije), ki je bilo izdelano v postopku zavarovanja dokazov na podlagi navedb tožnice po stanju tožničinega zobovja v času izdelave mnenja in ne po stanju tožničinega zobovja v marcu 2009, ko je bila tožnica v zobozdravstveni obravnavi pri prvi toženi stranki. Šele izvedeni dokazni postopek je namreč pokazal, da so bile po zdravljenju pri toženi stranki in pred postavitvijo izvedenske komisije v postopku zavarovanja dokazov na tožničinem zobovju opravljene dodatne zobozdravstvene storitve; da tožnica že od leta 2004 zavrača vse izdelane protetike; da tožnica drugega toženca pred pričetkom zobozdravstvene oskrbe ni seznanila z dolgotrajnimi težavami s čeljustnimi sklepi ter mu s tem v zvezi ni predložila zdravstvene dokumentacije; in da tožnica protetike, ki jo je izdelal drugi toženec od 27. 3. 2009 oz. od 29. 3. 2009 ne uporablja(2), ugotovljen pa je bil tudi obseg in način izvedbe obravnavanih zobozdravstvenih storitev. Šele po izvedenem dokaznem postopku ugotovljena dejstva pa so baza, na podlagi katere lahko izvedenec sodišču posreduje strokovno znanje o očitanih, v nasprotju s stroko, opravljenih posegih na tožničinem zobovju in posledično nastali škodi. Pravilno je prvo sodišče tudi zaznalo, da izvedeniško mnenje izvedenske komisije mestoma vsebuje vrednostne sodbe, kar pa ni bila naloga izvedencev.

10. Ker je torej prvo sodišče ugotovilo, da je izvedeniško mnenje, pridobljeno v postopku zavarovanja dokazov, nepopolno ter v nasprotju z raziskanimi okoliščinami, vsebuje pa tudi vrednostne sodbe, se je pravilno odločilo, da izvede nov dokaz z izvedencem stomatologom, saj je bilo za ugotovitev dejstev, od katerih je odvisen obstoj odškodninske obveznosti, nujno potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (234. člen ZPP).

11. Ker je bila tožnici z odločbo z dne 5. 5. 2014 pravica do redne brezplačne pravne pomoči odvzeta oziroma ji je prenehala, zaradi česar se šteje, da ji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, je sodišče prve stopnje pravilno tožnico na naroku dne 7. 5. 2014, na katerem je tožnico na podlagi četrtega odstavka 99. člena ZPP zastopal odvetnik M. K., pozvalo na založitev predujma za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca stomatološke stroke, ji posredovalo številko računa, na katerega naj založi predujem in jo tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predujma ne bo založila. Ker je tožnica z neplačilom predujma za postavitev izvedenca onemogočila izvedbo dokaza, je s tem prevzela nase škodljive posledice neugotovitve zatrjevanih dejstev. Pritožbeno trditev, da je bila tožnici neupravičeno odvzeta brezplačna pravna pomoč, bi morala tožnica uveljavljati v postopku, v katerem ji je bila odvzeta pravica do brezplačne pravne pomoči odvzeta.

12. Bolgarsko zobozdravstveno združenje objektivnega mnenja o stanju tožničinega zobovja ni moglo podati (priloga A22). Pravilno je prvo sodišče štelo pred pravdo pridobljeno izvedeniško mnenje R. J. L. kot del trditvene podlage tožnice in ne kot dokazno sredstvo.

13. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju zahteve za izločitev sodnice pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, ki stranki nalaga, da izločitveni razlog poda takoj, ko zanj izve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave, če glavne obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Po določbi prvega odstavka 291. člena ZPP je glavna obravnava končana, ko sodnik meni, da je zadeva dovolj obravnavana, da se lahko izda odločba. Zakon torej v primeru izvedbe glavne obravnave daje stranki možnost, da izločitev zahteva vse do odločitve sodnika o zaključku glavne obravnave. Po določbi prvega odstavka 124. člena ZPP se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Z narekom sodnika je tako stranki dana možnost sprotne kontrole vsebine nareka. ZPP v drugem odstavku 124. člena daje strankam tudi možnost oziroma pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila na naroku opravljena ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj na nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal, ima zoper zapisnik pravico ugovarjati. Če je tožnica glede na način vodenja glavne obravnave sklepala na nepristranskost sodnice, bi morala ugovor o tem podati do zaključka glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi, ki je po določbi prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, zaradi česar se domneva, da so v zapisniku o glavni obravnavi navedena dejstva resnična, izhaja, da je tožnica izločitev razpravljajoče sodnice zahtevala šele po zaključku obravnave, zato je sodišče prve stopnje na podlagi drugega in šestega odstavka 72. člena ZPP pravilno zahtevo tožnice za izločitev razpravljajoče sodnice zavrglo.

14. Ker tožnica nedopustnega ravnanja povzročitelja škode oz. napak opravljenega dela, obstoja in obsega škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ni uspela dokazati, je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka materialnopravno pravilno odločilo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da niso podani razlogi, s katerimi tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Stroškovni izrek temelji na določbi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica mora tožencema povrniti njune stroške odgovora na pritožbo v višini 2.364,17 EUR, ki obsegajo nagrado za postopek po tarifni številki 3210, povišano za zastopanje dveh strank po tarifni številki 1200 ter 22% DDV.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08 Op. št. (2): dr. J. je izpovedal, da sta vzroka za nastanek bolezenskih procesov oziroma bolezenskega stanja, kakršno je obstajalo pri tožnici pri zobu 21 in 26 lahko bodisi nezaščitenost zoba s prevleko, lahko pa tudi neustrezno entodontsko zdravljenje (devitalizacija,).