Jedro

Odklonilen odnos deklet do stikov izvira iz skrhanega zaupanja v očeta, ki v pomembnem delu izvira iz njegovih ravnanj na preteklih stikih. Obnovitev zaupanja je proces, ki terja čas in v katerem se je treba izogibati ravnanjem, ki bi ga ponovno spodkopala.

Z zadnjim sklepom določen obseg stikov (vključno z možnostjo zmanjšanja v primeru intenzivnega odklanjanja starejše hčere) je skromen, a je določen z namenom, da se v odnosu vzpostavi temeljno zaupanje, potrebno za večji obseg stikov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 7. 2022 začasno uredilo neposredne stike med očetom in hčerama in zavrnilo materin predlog za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom centra za socialno delo.

2. S sklepom z dne 12. 5. 2023 je isto sodišče

(1) delno ugodilo ugovoroma pravdnih strank zoper sklep z dne 21. 7. 2022 in materinemu predlogu za izdajo začasne odredbe ter tudi po uradni dolžnosti odločilo, - da stiki med očetom in hčerama začasno potekajo vsako drugo soboto od 12. do 13.30 ure na javnem kraju v materini prisotnosti, v tednu, ko ni osebnih stikov, pa teče telefonski stik, - da se starši lahko dogovorijo za drug termin osebnih stikov, - da se v primeru večjega odpora starejše hčere upoštevajo njene želje, vendar pa mora biti stik vsaj enkrat mesečno poldrugo uro, in - da v ostalem ostane v veljavi začasna odredba z dne 8. 9. 2022 (I. točka izreka),

(2) zavrnilo, kar sta starša v ugovorih zoper sklep z dne 21. 7. 2022 in v predlogih za izdajo začasne odredbe z dne 8. 9. 2022 in z dne 10. 10. 2022 zahtevala več ali drugače (II. točka izreka),

(3) zavrnilo očetove predloge za izrek denarne kazni z dne 9. 8. 2022, 11. 8. 2022, 12. 8. 2022, 19. 8. 2022, 14. 8. 2022, 25. 8. 2022, 5. 9. 2022, 6. 9. 2022, 27. 10. 2022, 25. 11. 2022, 29. 11. 2022, 3. 1. 2023 in 5. 1. 2023 (III. točka izreka),

(4) odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka).

3. Mati v pritožbi zoper III. točko prvega navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Strinja se s postopno širitvijo stikov, a – v skladu z mnenjem CSD – tako, da nekaj časa potekajo vzporedno pod nadzorom in samostojno. Kljub pozivu CSD, naj se s hčerama pogovori o njuni zaskrbljenosti glede poteka stikov v prihodnje, se oče ni odzval. Tudi na vprašanje delavk CSD, ali je karkoli storil glede reševanja težave z alkoholizmom, se je le razburil in trdil, da ni alkoholik. Glede na to, da ni pristal na osebni pregled pri izvedenki, meni, da bo oče klonil svoji odvisnosti od alkohola in s tem otrokoma povzročil veliko škodo. S sprejeto ureditvijo stikov je sodišče dekleti prikrajšal za kakovostno preživljanje poletnih počitnic. Da je sprejeta ureditev prehitra, potrjuje tudi dejstvo, da je bil že prvi stik 26. 7. 2022 predčasno prekinjen.

4. Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Oče v pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper sklep z dne 21. 7. 2022, predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 8. 9. 2022 in predlogom za izrek denarne kazni ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sklep nima razlogov o njegovem ugovoru zoper sklep z dne 21. 7. 2022 in predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 8. 9. 2022, v katerih je podal navedbe o materini indoktrinaciji in odtujevanju otrok, o koristnosti stikov z njim, o težko nadomestljivi škodi v primeru neizvajanja stikov in z dokazi zanikal pretirano uživanje alkohola. Zaradi tega sta podani kršitvi iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sklep tudi nima razlogov o predlogih za izrek denarne kazni. Navedba, da ni dokazano materino preprečevanje stikov, ne zadostuje. V sklepu ni razlogov glede neizvedbe predlaganih dokazov. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni v izvedenkini domeni, da poda mnenje o ustreznosti denarnega kaznovanja.

Izvedenska mnenja ne dajejo ustrezne strokovne podlage za odločitev o stikih. Po izdelavi mnenj je prišlo do drastičnega poslabšanja stikov in njegovega odnosa s hčerama. Edino logičen sklep je, da izvedenke niso pravilno ocenile situacije. Sam je podal natančno analizo o materinem namernem odtujevanju, a je izvedenka odgovorila le, da "ga ne vidi".

Kljub številnim dokazom, da alkohola ne uživa prekomerno, je sodišče v 11. in 12. točki izhajalo iz ocene, da ima težave z alkoholom. Sodišče ne verjame tri leta trajajočim preiskavam krvi in las, ampak le lažnim izjavam, skrbi in prepričanjem matere. Dopolnitev mnenja dr. A. A. z dne 29. 9. 2022 ni dopolnitev mnenja, ampak nestrokoven, pristranski in nedopusten dopis sodne izvedenke, podan mimo stroke.

Ker naj bi do udarca v ustnico prišlo po naroku 8. 9. 2022, je ugotovitev v sklepu, da je udarec potrdila B., protispisen in nejasen. Iz zapisa razgovora z njo to ne izhaja. S tem, ko je mati naslednji dan hčer peljala k zdravniku in podala prijavo na CSD in policijo, je hčer zlorabila za ta postopek. Morala bi jo pomiriti in povedati, da je bila nesreča. Vzrok za odklanjanje stikov ni strah pred očetom, ampak sredstvo izsiljevanja, ki izvira od matere. Sodišče ni upoštevalo izvedenkinega mnenja, da mati pretirano obremenjuje otroka in ju ne razbremeni dovolj, kar ne vpliva spodbudno na dekleti in na izvajanje stikov. Ključno za odločitev je natančno ugotoviti razloge za zavračanje stikov z očetom, raziskati dinamiko razvoja in vzroke odklanjanju ter strokovno in celostno oceniti, ali gre za indoktrinacijo in odtujevanje. Dekleti odklanjata stike od pomladi 2020, ko je mati C. zmanipulirala, da je oče kriv za njeno astmo. Mati očeta in njegovo družino blati pred otrokoma, neprestano posega v stike. Žaljiv in brezsramen odnos je imela mati do njega že v času skupnega življenja. Otroka z materjo preživita praktično ves čas, a mati ni poskrbela niti za to, da bi dekleti odšli na stike. Mati ga le obtožuje, da otroka obremenjuje, ni pa uspela pojasniti, kako je otrokoma razložila, kaj se dogaja, zakaj so določeni stiki, zakaj so potekali na CSD in zakaj mora C. hoditi k psihologu. Zgrešeno in škodljivo je, da vlogo matere v njunem odnosu z očetom sodišče "vzame iz enačbe". Mati ga je izključila iz psihološke obravnave C. in enostransko podala družinsko anamnezo. Oče je bil označen za nasilneža, kar ni; v resnici je nasilna mati (samovoljno je odpeljala otroka k maši in pri tem vpila nanj). Mati je psihološko obravnavo izrabila za ta postopek (hči je bila le trikrat pri psihologinji, po izdelavi poročila z dne 28. 11. 2022 ni več obiskovala psihologinje), kar pomeni, da ne spoštuje začasne odredbe.

Izvedensko mnenje, da se bo odnos vzpostavil v nekaj mesecih, je očitno napačno. Mnenje o njegovih osebnostnih lastnostih nima podlage. Ugotovitvi, da je razlog za poslabšanje stikov v odnosu očeta do hčera in da je kriv konflikt med starši, sta si v nasprotju. Ugotovitev o alkoholizmu je nejasna. Stališče, da bo zmanjšanje stikov pripomoglo k pridobitvi zaupanja, je očitno zgrešeno. Stiki so od oktobra 2022 zmanjšani na minimalno raven, a C. ni pridobila zaupanja vanj. Začasna odredba tako ne uvaja novega stanja in ni pričakovati, da bo izboljšala situacijo.

Glede na minimalen obseg stikov se ne strinja z mnenjem CSD, da sta dekleti ogroženi zaradi njega. Mnenje ni obrazloženo. Le sklicuje se na sum nasilja nad C. in razgovor z njo. CSD ni opravil razgovora z njim, ampak le z materjo. Stiki pod nadzorom so potekali brezhibno, odtujenost po 9 mesecih pa je bila večja. Izvedenka ni pojasnila razlogov za tako stanje.

Mnenje izvedenke, da bi različen obseg stikov povzročil rivalstvo med sestrama, je nestrokovno in nepravilno. Vztrajno se zanemarja potrebe B., ki si očeta želi videti in je nanj navezana.

Obseg stikov v trajanju 3 ur na mesec, kar pomeni 36 ur v letu, je veliko premajhen. V tako kratkem času odnosa ni mogoče zgraditi.

Z odločitvijo, da se starši lahko dogovorijo za drug termin stikov in da se v primeru C. odklanjanja lahko zmanjšajo, je dana prednost vsem drugim dejavnostim pred stiki.

Zaradi tako dolgega postopka je kršena očetova pravica do družinskega življenja.

6. Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Pravdni stranki sta starša deklet, rojenih v 2010 in 2013. Ob uvedbi postopka v juniju 2018, začetega po prenehanju njune življenjske skupnosti, sta sklenili začasno sodno poravnavo, po kateri stiki med dekletoma in očetom potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje, v izmeničnem tednu pa od četrtka popoldan do petka zjutraj. V letu 2020 je pričelo prihajati do težav pri izvrševanju stikov. Mati je poročala, da dekleti želita manjši obseg stikov. Po stiku v aprilu 2021 se je njihovo izvrševanje ustavilo. Dekleti sta v razgovoru pri CSD povedali, da je bil oče na stiku močno vinjen, da je na stikih spal, da je udaril starejšo hčer, da so se med stiki večkrat zapletli v konflikte in da je dekleti obremenjeval s svojim odnosom z materjo in z razvezo zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je 4. 10. 2021 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o devetmesečnih vsakotedenskih stikih pod nadzorom CSD. Po izteku stikov pod nadzorom je 21. 7. 2022 izdalo začasno odredbo, po kateri se stiki postopno razširijo in potekajo prvih 14 dni ob torkih popoldan po dve uri, naslednjih štirinajst dni ob torkih in četrtkih po dve uri popoldan in zatem ob torkih in četrtkih po dve uri ter vsako drugo soboto in nedeljo po pet ur, vse pa pod pogojem, da oče pred in med stikom ni pod vplivom alkohola. Z istim sklepom je zavrnilo materin predlog za ponovno uvedbo stikov pod nadzorom. Sodeč po navedbah v več očetovih predlogih za denarno kaznovanje in materinih odgovorih nanje je bil del stikov, predvidenih s to odločbo, izveden za krajši čas, del pa jih ni bil izveden. Na naroku za obravnavanje ugovorov obeh staršev zoper navedeni sklep je sodišče 8. 9. 2022 ob upoštevanju dogovora med starši izdalo novo začasno odredbo, po kateri se dotlej določena ureditev stikov spremeni tako, da stiki potekajo vsako drugo soboto in nedeljo po pet ur, da je prvi vikend mati prvo uro zraven, nato pa sta dekleti z očetom sami, da se stik izvede pod pogojem, da oče ni pod vplivom alkohola, da se C. vključi v psihološko obravnavo z namenom premostitve čustvene stiske in da se starša vključita v trening socialnih veščin pri CSD. Starša sta se pritožbi zoper ta sklep odpovedala, nista pa se odpovedala pravnim sredstvom zoper začasno odredbo z dne 21. 7. 2022. Dne 12. 5. 2023 je sodišče na novo uredilo stike tako, da ti potekajo vsako drugo soboto poldrugo uro na javnem kraju v materini prisotnosti, v izmeničnem tednu pa je bil določen telefonski stik, da se v primeru večjega odpora starejše hčere upoštevajo njene želje, a mora biti stik najmanj enkrat mesečno poldrugo uro, ter ohranilo pogoj abstinence in obveznost vključitve starejše hčere in staršev v podporno obravnavo.

9. Z izpodbijanima odločitvama, sprejetima 21. 7. 2022 in 12. 5. 2023, se je torej sodišče odzvalo na težave pri izvrševanju stikov. Izhajalo je s pravilnih stališč, da je ohranitev vezi z vsakim od staršev pomembna za zdrav otrokov razvoj in da je sočasno z izvedbo dokaznega postopka, potrebnega za dolgoročnejšo odločitev o zaupanju in stikih po razpadu partnerske zveze pravdnih strank, izkazana potreba po urejanju stikov med očetom in hčerama. Ob odklonilnem odnosu deklet do stikov je bila sicer izkazana nevarnost, da ne bo več mogoče ohraniti oziroma vzpostaviti vezi, optimalne za njun zdrav razvoj. Z odločitvijo, sprejeto v juliju 2022, je ponovno uvedlo neposredne stike in jih postopno povečevalo. V septembru 2022 se je z novo začasno odredbo, ki je glede obsega stikov sledila pobudam staršev, odzvalo na težave pri izvajanju stikov, določenih v juliju. Odločitev v maju 2023 temelji na ponovnem ovrednotenju poteka stikov v luči dotlej zbranih dokazov. O tem, da sta izpodbijani odločitvi imeli podlago v zakonu (157. in 161. člen DZ), starša v pritožbah ne dvomita, si pa mati prizadeva za bolj postopen prehod na samostojne stike, oče pa za takojšen bistveno večji obseg stikov.

_O materini pritožbi zoper sklep z dne 21. 7. 2022_

10. Odločitev o zavrnitvi materinega predloga za ponovno odreditev stikov pod nadzorom temelji na ugotovitvah, - da so bili po mnenju CSD stiki pod nadzorom dekletoma v korist, da je potrebna postopna širitev stikov in da kljub zaskrbljenosti starejše hčere ni podana verjetnost, da bi jima oče škodoval, - da morata dekleti vzpostaviti zaupanje do nenadzorovanih stikov z očetom in zato ne pride v poštev vzpostavitev prejšnje ureditve, - da so stiki pod nadzorom že tekli z zakonom najdaljše dopustno obdobje.

11. Pritožbeni očitki o zmotnosti odločitve niso utemeljeni. CSD je v mnenju, podanem 3. 6. 2022, navedel, da naj se postopno uvedejo neposredni stiki in da bi ti lahko stekli že pred zaključkom predvidenih stikov pod nadzorom. Njegovo mnenje tako ne daje opore za sklepanje, da so se zavzeli za podaljšanje stikov pod nadzorom.

12. Po drugem odstavku 163. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko začasna odredba o stikih pod nadzorom trajati največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati. Pritožnica ne izpodbija, da so stiki pod nadzorom že tekli devet mesecev. Prav tako ni navedla okoliščin, ki bi vzbujali dvom o skladnosti navedene določbe z Ustavo. Nenazadnje se je že mesec in pol kasneje strinjala, da se uredijo neposredni stiki.

13. Ostale pritožbene navedbe so usmerjene v ustreznost ureditve neposrednih stikov (dinamiko širitve in neupoštevanje počitniškega obdobja), kar je (bilo) predmet presoje pri odločanju o ugovorih zoper to ureditev.

_O očetovi pritožbi zoper ureditev stikov po sklepih z dne 21. 7. 2022 in 12. 5. 2023_

14. Odločitev o ureditvi stikov in o zavrnitvi očetovih predlogov za njihov širši obseg temelji na ugotovitvah, - da sledeč izvedenskemu mnenju psihiatrične stroke prekomerno uživanje alkohola v letu 2018 pri očetu ni pustilo trajnih telesnih ali duševnih posledic, da je sledeč mnenju s področja forenzične toksikologije v zadnjem mesecu vzdrževal abstinenco, ni pa zagotovila, da bo tak odnos do alkohola ostal, - da sta sledeč klinično-psihološkemu izvedenskemu mnenju dekleti v čustveni stiski, ker sta očeta videli pijanega, ker ju je žalil in je starejšo tudi udaril, da je stiska mlajše hčere milejša, da materina indoktrinacija ni zaznana in da materina zaskrbljenost glede stikov na hčeri ne vpliva spodbudno, a ima podlago v preteklem in sedanjem odnosu očeta do hčera in zato ne gre za odtujevanje, - da je sledeč klinično-psihološkemu izvedenskemu mnenju oče manj zanesljiv, razburljiv, očitajoč, oseba, ki začne kričati, in da so te osebnostne lastnosti neodvisno od uživanja alkohola vir stiske deklet, - da dekleti vztrajno izpovedujeta o psihičnem in fizičnem nasilju očeta (vpitje, grožnje, prebitje ustnice) in je zato razlog za njuno odklanjanje stikov iskati v očetovem odnosu do njiju, - da so poslabšanju odnosa deklet do očeta od razpada partnerske skupnosti in intenziviranju upiranja starejše hčere botrovali konflikt med starši, rizično okolje pri očetu, zatrjevani alkoholizem in neustrezna komunikacija, - da je ob ugotovljenem ambivalentnem odnosu deklet do očeta in porušenem zaupanju vanj dekleti treba zaščititi z manjšim obsegom stikov od doslej določenih in da bi siljenje deklet v večji obseg stikov povzročilo še intenzivnejše odklanjanje, - da je pri urejanju stikov treba graditi na njuni želji po stikih in da bo oče lahko pridobil ponovno zaupanje deklet s tem, da ju ne bo kritiziral, da ju bo poslušal in se z njima pogovarjal v običajnem tonu.

15. Oče v pritožbi ne nasprotuje stikom, kakršni so določeni, niti ni podal pobud o morebitnih drugih sredstvih, ki bi pripomogla k okrepitvi stikov, nanizal pa je številne očitke in nestrinjanja z izvedenskimi mnenji in nasploh s postopanjem sodišča v postopku. Pritožbeno sodišče se je omejilo na presojo izpodbijanih sklepov in pri tem izhajalo iz očetovih gledišč o želenem obsegu stikov, o katerih je sodišče odločilo v teh dveh sklepih. V nasprotovanju odločitvi o obsegu stikov z dne 21. 7. 2022 je izhajal s stališča, da bi se v primeru njene neizdaje ponovno vzpostavili stiki, kot so bili dogovorjeni z začasno sodno poravnavo, sklenjeno na začetku postopka (vsak drugi vikend in v izmeničnem tednu od četrtka popoldan do petka zjutraj). Za enak obseg stikov se je zavzel tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 8. 9. 2022 in poleg teh predlagal še določitev stikov med počitnicami. Osrednje vprašanje pri presoji pravilnosti izpodbijanih odločitev je torej, ali je v okoliščinah ob izdaji izpodbijanih sklepov korist otrok narekovala vzpostavitev stikov, kakršni so bili določeni pred uvedbo stikov pod nadzorom.

16. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da se sodišče ni izreklo o pritožnikovih navedbah glede odtujevanja, indoktrinacije, koristnosti stikov z očetom in težko nadomestljive škode v primeru neizvajanja stikov, o dokazno podprtem zanikanju alkoholizma in ostalem. Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče vzelo v ozir tudi očetove poglede na ustrezen obseg stikov in razloge, zaradi katerih se je po izteku stikov pod nadzorom zavzel za prvotni obseg stikov. Razlogi so zadostni tako z vidika možnosti za preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve kot tudi z vidika očetove pravice do izjave.

17. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti pomembnih ugotovitev. Dovolj zanesljivo je izkazano, da odklonilen odnos deklet do stikov izvira iz skrhanega zaupanja v očeta, ki v pomembnem delu izvira iz njegovih ravnanj na preteklih stikih. Oče je bil na nekaj stikih pod vplivom alkohola. Kasnejša abstinenca sama za sebe ne zadostuje za povrnitev zaupanja deklet, da se to ne bo ponovilo. Obnovitev zaupanja je proces, ki terja čas in v katerem se je treba izogibati ravnanjem, ki bi ga ponovno spodkopala. Pritožbeno nasprotovanje posameznim zapisom v izvedenskih mnenjih in v izpodbijanem sklepu je zato za odločitev nepomembno. Poleg tega sta dekleti v tem postopku večkrat povedali o tem, da je na stikih vzrojil, ju zmerjal, jima govoril o svojem pogledu na partnerski odnos z njuno materjo. Da bi svoja ravnanja spremenil, ni izkazano in tudi v pritožbi tega ne zatrjuje. Ugotavljanje okoliščin, v katerih je prišlo do poškodbe ustnice med enim od stikov, ni bilo potrebno.

18. Ni utemeljen očitek, da sodišče ni upoštevalo materine vloge v nastali situaciji, da mati pretirano obremenjuje otroka in da ju ne razbremeni dovolj. Sodišče je tudi njeno nezaupanje v očeta ovrednotilo, ni pa utemeljeno pritožnikovo stališče, da bi mu moralo pripisati večjo ali celo odločilno težo. Dekleti odvrača od stikov njegov način komuniciranja z njima in vsebine, ki jih vnaša na stik, oboje pa je v njegovi – in ne materini – domeni.

19. Izvedenkino mnenje, da bo sčasoma mogoče obseg stikov povečati, je temeljil na pričakovanju, da bo oče ustrezno pristopil do deklet in jima s svojimi ravnanji dal vedeti, da mu lahko spet zaupata. Dejstvo, da stiki še ne potekajo v obsegu, ki bi si ga oče želel, zato ne more zadostovati za sklep, da je bilo mnenje napačno.

20. Z zadnjim sklepom določen obseg stikov (vključno z možnostjo zmanjšanja v primeru intenzivnega odklanjanja starejše hčere) je skromen, a je določen z namenom, da se v odnosu vzpostavi temeljno zaupanje, potrebno za večji obseg stikov. Ni izkazano, da ne bi bila ustrezno upoštevana korist deklet. 21. Možnost dogovora staršev za drug termin stikov ne pomeni, da se daje prednost drugim dejavnostim hčere pred stiki. Tak dogovor bi bil mogoč ne glede na to, ali je predviden v izreku sodne odločbe, in je pogojen s soglasjem staršev, kar pomeni, da oba ocenita razloge za premik stika na drug termin.

22. Pritožbene navedbe v zvezi z vključitvijo starejše hčere v psihološko obravnavo se ne tičejo pravilnosti odločitve, ampak njene izvršitve. Za odločitev o pritožbi zato niso pomembne.

23. Ni jasno, kako naj bi morebitna zmotnost izvedenskega mnenja v zvezi z različnim obsegom stikov vsake od deklet vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve. Oče se je namreč v svojih predlogih zavzel za enak obseg stikov s hčerama.

24. Na pravilnost odločitve ne morejo vplivati očetove pritožbene navedbe o materinem odnosu do njega v času skupnega življenja, o njenih negativnih osebnostnih lastnostih, o zmotnosti izvedenskega mnenja o njegovih osebnostnih lastnostih in o potrebi po natančni ugotovitvi razlogov za zavračanje stikov z njim. Odlašanje z ureditvijo stikov, do katerega bi prišlo v primeru nadaljnjega zbiranja procesnega gradiva, za katerega se pritožnik implicitno zavzema, ne bi bilo v korist otrok. Zbrano procesno gradivo pa daje dovolj zanesljivo podlago za odločitev, da bi določitev stikov v obsegu, za katerega se zavzema oče, intenzivirala odklonilen odnos deklet do stikov in zato ne bi bila v njuno korist. 25. Pritožbene navedbe tako ne dajejo podlage za dvom o pravilnosti presoje, da okoliščine ob izdaji izpodbijanih sklepov niso omogočale vzpostavitve stikov v obsegu, v katerem so tekli pred ureditvijo stikov pod nadzorom.

_O očetovi pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predlogov za denarno kaznovanje_

26. Pritožnik je v vseh predlogih poročal o poteku stikov oziroma o neizvedbi posameznih od njih in vzroke za odklonilen odnos deklet pripisal materinemu oviranju stikov (bodisi zaradi opustitve dolžne priprave na stik bodisi zaradi opustitve dolžne vzpodbude dekletoma, ko ju je prišel iskat). V zvezi z dogajanjem ob prevzemu deklet in s potekom stikov je predlagal dokaze z zaslišanjem sebe in branjem elektronskih sporočil, ki jih je sestavil, v zvezi z nekaterimi pa še zaslišanje drugih oseb, ki so bile neposredno ali posredno seznanjeni z okoliščinami prevzema deklet ali poteka stika.

27. Denarna kazen je bila v sklepih z dne 21. 7. 2022 in z dne 8. 9. 2022 izrečena za primer kršitve začasnih odredb, s katerima je sodišče uredilo obseg stikov in način prehajanja med starši. Odločitev je temeljila na določbah 238.f člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki za izvršitev sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom odkazuje na določbe 226. člena ZIZ in po katerih se za prisilitev k opravi nenadomestne obveznosti dolžniku izreče denarna kazen.

28. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da ni dokazano, da je mati preprečevala stike. V utemeljitvi se je oprlo na razloge ostalih odločitev, sprejetih v sklepu, po katerih je razlog za odklanjanje stikov očetov sedanji in pretekli neustrezen odnos do hčera in ne materino odtujevanje. Navedlo je, da sta hčeri sami odklanjali stike in ju mati ni zmogla pripraviti k njihovemu izvajanju.

29. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, ni utemeljen. Sodišče se o njih resda ni posebej opredelilo, a iz razlogov sklepa implicitno izhaja, da niso bili pomembni za odločitev. Predlagani so bili v zvezi s potekom posameznih stikov, odločitev pa izhaja iz predpostavke, da so očetove navedbe o poteku stikov izkazane. Raziskovanje natančnega poteka posameznih od njih zato za odločitev ni bilo potrebno.

30. Neutemeljen je tudi očitek o preskopih razlogih odločitve in iz tega izvirajoči bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je podana, če ima odločitev pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, med primeroma naštetimi pomanjkljivostmi pa je naveden tudi izostanek razlogov o odločilnih dejstvih.

31. Razlogi v 25. točki obrazložitve so resda kratki, vendar so v tej točki navedene le sklepne ugotovitve, razlogi zanje pa so podani v predhodnih točkah. Vsekakor jih je dovolj, da je mogoče preizkusiti pravilnost in zakonitost odločitve. Predlogov za denarno kaznovanje je bilo resda več, a se je večina navedb nanašala na opis poteka dogajanja. Glede na sprejeto odločitev – da dogajanja ni mogoče pripisati opustitvi materinega dolžnega ravnanja, določenega z začasnima odredbami – njihovo povzemanje v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno. Zgoraj podani razlogi pa utemeljujejo tudi pravilnost te presoje.

32. Pritožbena navedba, da smiselnost kaznovanja ne sodi v domeno izvedenkine stroke, ampak v pristojnost sodišča, na pravilnost odločitve ne more vplivati. Sodišče se namreč v sklepu ni oprlo na to, kar je izvedenka povedala o vplivu denarne kazni na izvedbo stikov.

33. Ni izkazano, da sodišče o predlogih za denarno kaznovanje ne bi odločilo brez nepotrebnega odlašanja. Za odločitev ne zadošča ugotovitev, da stik ni bil izveden ali da je bil okrnjen. Sodišče je moralo ugotoviti, ali je mati opustila dolžnosti v zvezi s pripravo deklet na stike in ali je to ravnanje v vzročni zvezi z ravnanji deklet ob prehodu na stik in na stikih. Da teh dokazov ni izvedlo brez nepotrebnih zamud, pa pritožnik ne uveljavlja.

_Sklepno_

34. Starša sta se med pritožbenim postopkom vključila v postopek mediacije, ki se je zaključil z mediatorkinim umikom iz postopka. Pritožbeno sodišče prepoznava pripravljenost staršev za sodelovanje v mediacijskem postopku kot koristno za dekleti. Vzpodbuja ju, da še naprej aktivno iščeta načine za okrepitev zaupanja med njima, da opuščata ravnanja, ki to zaupanje krhajo, in da svoja prizadevanja iz vrednotenja preteklih ravnanj usmerita v to, kaj lahko vsak od njiju naredi, da se bo v dekletih krepil občutek varnosti in sprejetosti.

35. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklepa sodišč prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

36. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.