- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 4614/2008
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.4614.2008 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do pritožbe v zapuščinskem postopkuAli imata G. K. in J. P. pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku, kjer sta le upnika in ne dediči?
- Status strank v zapuščinskem postopkuKdo se šteje za stranke v zapuščinskem postopku po Zakonu o dedovanju?
- Nedovoljena pritožbaKdaj je pritožba nedovoljena in kakšne so posledice za pritožnika?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pritožnika nimata pravice do pritožbe, saj nista stranki zapuščinskega postopka. Njuna pritožba je nedovoljena in se zavrže.
Izrek
Pritožbi se zavržeta.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, na podlagi zakonitega dedovanja za dedinjo razglasilo zapustnikovo hči J. D. ter odredilo vknjižbo lastninske pravice za dedinjo pri podedovanih nepremičninah.
Zoper sklep o dedovanju se pritožujeta G. K. in J. P., zapustnikova brat in sestra, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Iz njunih pritožb izhaja, da uveljavljata terjatev do zapuščine.
Pritožba nista dovoljeni.
V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, ZD) se za stranke v smislu ZD štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Upniki tako niso stranke zapuščinskega postopka, razen kadar uveljavljajo ločitev zapuščine v skladu s 143. členom ZD.
V konkretnem primeru je zapustnikova dedinja njegova hči, torej dedinja prvega dednega reda, zato brat in sestra, ki bi lahko prišla v poštev za dedovanje po drugem dednem redu, nista dediča, zato pa tudi ne stranki zapuščinskega postopka (oporočnemu dedovanju pa se je oporočna dedinja odpovedala). Stranki pa nista tudi sicer, saj je njuna zahtevka šteti kot terjatvi upnika. Pravico do pritožbe imajo stranke zapuščinskega postopka. Ker pritožnika nista stranki zapuščinskega postopka, je njuna pritožba nedovoljena.
Pritožba je namreč nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo je umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (4. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Nedovoljeno pritožbo sodišče zavrže (343. člen ZPP v zvezi z 163. členom ZD). Pritožbi zapustnikovega brata in zapustnikove sestre je bilo ob povedanem potrebno v skladu s 352. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZPP zavreči.